| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 28
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Vojna za obrambo samostojne Slovenije (1991) v luči poročanja francoskih časopisov : magistrsko delo
Kaja Mujdrica, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je prikazano poročanje francoskih časopisov o vojni za obrambo samostojne Slovenije, ki je potekala med 26. oziroma 27. junijem ter 7. julijem 1991. V ta namen sta bila analizirana najpomembnejša dnevnika, Le Monde in Le Figaro, pri čemer je bila upoštevana tudi najbolj relevantna literatura. Osamosvojitev Slovenije, ki je bila razglašena 25. junija 1991, je med jugoslovanskimi oblastmi in njihovimi oboroženimi silami, Jugoslovansko ljudsko armado, ki so razdružitvi močno nasprotovali in želeli preprečiti razpad jugoslovanske federacije, naletela na oster odpor. Prve dni je bila Slovenija prepuščena moči lastnih oboroženih sil in civilnega prebivalstva, nato pa je v krizo z diplomatskimi akcijami posegla Evropska gospodarska skupnost, pri kateri je bila ena izmed pomembnejših držav Francija. Poročanje analiziranih francoskih dnevnikov je bilo najpogosteje kronološko – dopisniki so po večini spremljali in poročali o odločitvah slovenskega in jugoslovanskega političnega vrha ter o posredovanju evropske dvanajsterice, nekateri pa so dogodke tudi kritično analizirali. V stališčih francoskega političnega vrha je bilo skozi poročanja obeh najbolj reprezentativnih francoskih dnevnikov mogoče zaznati dve nasprotujoči si prizadevanji – ohraniti enotno Jugoslavijo, ob tem pa upoštevati načelo samoodločbe narodov. Vztrajno željo po francoskem obvarovanju ozemeljske integritete Jugoslavije so usmerjali tradicionalna francosko-srbska povezava, bojazen pred eskalacijo etničnih konfliktov na Balkanu, posledično pa tudi pred ponovnim vzponom Nemčije in preteklimi rivalstvi ter možnimi razprtijami v okviru Evropske gospodarske skupnosti. Spremembo v miselnosti evropskih držav in Združenih držav Amerike je sčasoma povzročila agresija Jugoslovanske ljudske armade. Odločnost Slovencev, vojaška vztrajnost slovenskih obrambni sil (Teritorialne obrambe, milice) in diplomatske povezave slovenskih politikov so 7. julija privedle do podpisa Brionske deklaracije, s čimer je bila potrjena prekinitev sovražnosti, Slovenija pa se je zavezala, da za tri mesece »zamrzne« svojo osamosvojitev.
Ključne besede: Slovenija, Jugoslavija, Francija, 1991, vojna za obrambo samostojnosti, diplomacija, Jugoslovanska ljudska armada, Le Monde, Le Figaro, Evropska gospodarska skupnost, Konferenca za evropsko varnost in sodelovanje
Objavljeno v DKUM: 05.10.2022; Ogledov: 126; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

2.
Filip II. Makedonski in vzpon Makedoncev
Marko Gorjup, 2021, magistrsko delo

Opis: Vzpon antične Makedonije je pogosto povezan s imenom Aleksandra Velikega, medtem ko je njegov oče Filip II Makedonski manj znana zgodovinska osebnost in se mu v splošnem diskurzu običajno ne pripisuje velikega pomena. Sodobnejša odkritja in prizadevanja postavljajo Filipa II Makedonskega v drugačno luč ter kljub pomanjkanjem virov in dokazov postopoma odkrivajo uvid v dejansko naravo njegovega prispevka k vzponu Makedoncev. Okoliščine, v katerih sta oba kralja sprejela vladavino nad svojo deželo, se pomembno razlikujejo in segajo od ene v drugo skrajnost. Filip je prevzel nestabilno in izčrpano deželo na robu propada, Aleksander pa mogočno silo z najmodernejšo opremljeno in visoko izurjeno vojsko ter bogatimi finančnimi sredstvi. Razkorak med eno in drugo skrajnostjo je rezultat Filipovega dela: sistematično izpeljanih korakov spretnega obvladovanja velikih realnih tveganj, premišljenega in preračunljivega razvijanja odnosov z nasprotniki in zavezniki ter manipulacije med njimi, inovativnega in intenzivnega razvoja organizacije in tehnologije vojskovanja, hkrati pa pogumnega lastnega udejstvovanja in izpostavljanja v kombinaciji z retoričnim motiviranjem in zagotavljanjem lojalnosti. Podroben pregled Filipovih življenjskih dosežkov v kontekstu dejanskih okoliščin jasno kaže njegovo ključno in temeljno vlogo v vzpostavljanju temeljev in izhodišč, ki so Makedoniji pod vodstvom sina Aleksandra kasneje omogočili nadaljnjo širitev v končno podobo imperija svetovnih razsežnosti.
Ključne besede: Filip II Makedonski, vojaške reforme, diplomacija, Makedonski imperij
Objavljeno v DKUM: 26.10.2021; Ogledov: 1063; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (777,47 KB)

3.
Velika Britanija in Koroška, 1918–1920
Janez Osojnik, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je avtor prikazal odnos britanske zunanje politike do političnih problemov na Koroškem v obdobju od konca prve svetovne vojne do izvedbe plebiscita oktobra 1920. V ta namen je avtor analiziral neobjavljene primarne vire, ki jih hrani Britanski državni arhiv (The National Archives) v Londonu. Upošteval je tudi objavljene dokumente britanske diplomacije in najbolj relevantno literaturo. Koroško vprašanje je želel prikazati na izviren način, saj dosedanje študije niso poglobljeno upoštevale zornega kota Velike Britanije, ene izmed takrat najpomembnejših držav pri kompliciranem oblikovanju povojne ureditve Evrope in sveta. Območje Celovške kotline je namreč takoj po koncu prve svetovne vojne postalo sporno, saj sta si ga želeli priključiti Avstrija in Država SHS, ki sta nastali na ruševinah Avstro-Ogrske. Do januarja 1919 sta državi (Država SHS se je decembra 1918 združila s Kraljevino Srbijo v Kraljevino SHS) spor preko vojaških bojev in pogajanj o premirju reševali sami, nato pa so vmes posegle svetovne velesile, ki so na pariški mirovni konferenci oblikovale povojno ureditev sveta in na koncu za Celovško kotlino določile izvedbo ljudskega glasovanja – plebiscita. Njegovo izvedbo so zaupali t. i. mednarodni plebiscitni komisiji (ki jo je vodil britanski polkovnik Sydney Capel Peck), ki se je v slabih štirih mesecih delovanja soočala s številnimi problemi, na koncu pa v določenem roku izvedla plebiscit. Avtor je ugotovil, da so do aprila 1919 koroškemu vprašanju Britanci posvečali malo pozornosti, v naslednji fazi pa kar veliko. Vsekakor so bili že zgodaj seznanjeni z nacionalno strukturo Koroške oz. bolje rečeno Celovške kotline, obenem pa tudi z gospodarskimi razmerami v njej in njenim ekonomskim potencialom. Britanci so se tudi zavedali, da je etnična meja med nemško in slovensko govorečim prebivalstvom potekala po reki Dravi, a pri takšni razmejitvi niso vztrajali. Diplomacija Londona je skušala ohraniti nevtralen odnos do obeh sprtih strani, medtem ko je Italija podpirala avstrijske interese, Francija jugoslovanske, ameriški predsednik Wilson pa je zagovarjal nedeljivost Celovške kotline. Arhivsko gradivo nam hkrati ponuja veliko novih elementov, da bolje osvetlimo in učinkoviteje obrazložimo kompleksnost enega izmed tedanjih ključnih geopolitičnih vprašanj povojne Evrope, in sicer kako omogočiti Avstriji ugodne gospodarske razmere, da bi samostojno zaživela. Zavezniki so namreč želeli preprečiti njeno združitev z Nemčijo (anšlus) in širjenje boljševizma vanjo.
Ključne besede: Koroška, Velika Britanija, Avstrija, Kraljevina SHS, 1918–1920, diplomacija, plebiscit, pariška mirovna konferenca, gospodarstvo, Sydney Capel Peck, Charles Delme Radcliffe, Rudolf Maister
Objavljeno v DKUM: 03.02.2021; Ogledov: 578; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (769,73 KB)

4.
Kulturna diplomacija v sodobnih mednarodnih odnosih
Nastija Rajh, 2018, diplomsko delo

Opis: V obdobju globalizacije in naraščajočega sodelovanja med pripadniki več različnih kultur so dobri mednarodni odnosi odvisni tudi od prizadevanj, ki jih vložimo v spoznavanje drugih kultur in v seznanjanje drugih z lastno kulturo. Kultura posameznih narodov je sestavljena iz vrednot, jezikovnih posebnosti, religije, običajev in navad ter številnih drugih elementov. Premagovanje medkulturnih razlik med narodi je pomembno zaradi njihovih medsebojnih odnosov. Mednarodni odnosi obsegajo gospodarsko in politično sodelovanje z drugimi državami. Kulturna diplomacija olajša razumevanje kultur drugih narodov in seznanjanje drugih narodov z našo kulturo. Za države je bistveno, da spodbujajo razvoj možnih področij kulturne diplomacije in vzpostavijo mednarodne mreže diplomatov in atašejev na tem področju, saj tako krepijo kulturne, politične, gospodarske in druge dimenzije medsebojnih odnosov. Mednarodne organizacije so pomemben dejavnik na področju mednarodnih odnosov, saj velikokrat predstavljajo pobudnike in nevtralno območje za reševanje mednarodnih problemov. V diplomskem projektu raziskujemo pomen diplomacije v sodobnih mednarodnih odnosih s poudarkom na kulturni diplomaciji. S ciljem ugotovitve dobrih praks analiziramo kulturno diplomacijo Francije in Nemčije kot vodilnih evropskih držav na tem področju. Preučujemo tudi potencial in aktivnosti Slovenije na tem področju ter izvedemo primerjalno analizo potencialov za kulturno diplomacijo Slovenije, Francije in Nemčije.
Ključne besede: diplomacija, kultura, kulturna diplomacija, mednarodni odnosi, mednarodne organizacije, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 09.08.2018; Ogledov: 1184; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (861,50 KB)

5.
(Ne)namerne nekonsistentnosti v diplomatskem pravu : primer Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih
Boštjan Udovič, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: Članek se ukvarja z vprašanjem progresivnega razvoja in posebnosti diplomatskega prava. V njem se avtor osredotoča na vprašanje 42. člena Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih (in povezanih členov) ter "pravnih praznin", ki se pojavljajo pri razumevanju določb tega (in povezanih členov). Temeljna ugotovitev avtorja je, da nekonsistentnosti v Dunajski konvenciji o diplomatskih odnosih niso odraz namenske relativizacije posamičnih določb mednarodnopravnega dokumenta, ampak bolj odsev varoval, ki so bile pridane k 42. členu te konvencije.
Ključne besede: diplomatsko pravo, Dunajska konvencija o diplomatskih odnosih, gospodarska diplomacija
Objavljeno v DKUM: 01.08.2018; Ogledov: 619; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (214,80 KB)

6.
7.
Vojaška diplomacija in obveščevalna dejavnost : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Laura Gregorinčič, 2016, diplomsko delo

Opis: Vsaka država svoje nacionalne interese na različnih področjih varuje kot najbolje zna in v ta namen izvaja različne preventivne ukrepe od političnih in diplomatskih, kulturnih do vojaško-obveščevalnih ukrepov in dejavnosti. Diplomacija je tako po eni strani način urejanja odnosov med suverenimi državami po mirni poti, po drugi strani pa je kot organizacija sredstvo za izvajanje tega urejanja odnosov, torej zunanje politike držav. Diplomacija se deli na več področij, med njimi tudi na vojaško. Slednja je dejavnost, ki je namenjena vzdrževanju, vzpostavitvi in krepitvi vseh področij vojaškega in obrambnega sodelovanja med državami. Značilno zanjo je razvijanje, urejanje in poglabljanje odnosov med oboroženimi silami držav. Vodja vojaških predstavništev je vojaški ataše, ki je diplomat in hkrati visoki častnik, predstavnik oboroženih sil države pošiljateljice, ki deluje v sestavu njene diplomatske misije v državi gostiteljici. Med glavnimi nalogami sta reprezentativno-protokolarna in strokovno-funkcionalna nalogi. V okviru slednje vojaški ataše zbira podatke, ki so pomembni za državo pošiljateljico. Nobena država ne bo izpostavljala svojega vojaškega atašeja, da bi se ob svojem delu ukvarjal še s klasično obveščevalno dejavnostjo, saj je vojaški ataše pod prevelikim nadzorom varnostnih služb države, v kateri je akreditiran in mora delovati v skladu z Dunajsko konvencijo o diplomatskih odnosih. Kljub temu pa lahko iznajdljivi vojaški ataše svoji državi zagotavlja pomembne podatke in informacije ter tako prispeva k njeni obveščenosti v najširšem pomenu besede.
Ključne besede: diplomacija, vojaška diplomacija, vojaški ataše, obrambni ataše, obveščevalna dejavnost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 20.10.2016; Ogledov: 1121; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (703,71 KB)

8.
PRAVNI OKVIR EVROPSKE SLUŽBE ZA ZUNANJE DELOVANJE
Patrik Matjaž, 2016, diplomsko delo

Opis: Evropska služba za zunanje delovanje (v nadaljevanju ESZD) je nova diplomatska struktura EU, ki se je vzpostavila v postlizbonskem obdobju. Predstavlja diplomatsko organizacijo, ki skrbi za področje zunanje politike Evropske unije (v nadaljevanju EU) in jo oskrbuje s potrebnimi informacijami, zadevajočimi zunanjepolitično področje. ESZD je sestavljena iz dveh delov, in sicer jo tvori služba (neke vrste ministrstvo za zunanje zadeve) in diplomatska mreža (delegacije EU, vključene v institucionalni ustroj ESZD). Osnovna naloga ESZD je podpora predvsem pri delovanju Visokega predstavnika in ostalih akterjev na področju zunanje politike EU. Čeprav ima tudi sama nekaj avtonomnosti. Služba je s pravnega področja sui generis, torej posebne vrste, saj njene organizacije v pravu EU ni mogoče primerjati s katerim koli drugim podobnim telesom, zato jo imamo lahko za precedenčen primer. Prav ta njen pravni položaj je v diplomskem delu podrobneje raziskan. Pravni položaj ESZD je zaradi različnih predvsem političnih razlogov nejasen, ta neurejenost in nejasnost pa službi, ki je že po sami strukturi zapletena, gotovo ne koristiti. Za razumevanje na novo nastale službe je nujno potrebna analiza z njeno umestitvijo v pravno–institucionalni okvir. V diplomskem delu so tako predstavljene njene lastnosti, njen razvoj, sistem delovanje ter morebitna pravna subjektiviteta ter s tem povezana možnost ESZD nastopati pred sodišči EU.
Ključne besede: Evropska služba za zunanje delovanje, pravo Evropske unije, pravni okvir, diplomacija, sodišča EU, Evropska unija, Lizbonska pogodba, Skupna zunanja in varnostna politika, Visoki predstavnik.
Objavljeno v DKUM: 16.09.2016; Ogledov: 1863; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

9.
EKONOMSKA DIPLOMACIJA REPUBLIKE HRVAŠKE
Matija Balent, 2016, magistrsko delo

Opis: V pogojih gospodarske globalizacije pridobiva klasična diplomacija, v povezavi z gospodarsko, vse bolj na pomenu. Ekonomska diplomacija je pomemben del razvoja in spodbujanja gospodarstva in mednarodnih odnosov. Nanaša se na dejavnosti, ki vključujejo povečanje izvoza, pritegnitev tujih naložb, članstva v mednarodnih organizacijah, predstavitev značilnosti in prednosti nacionalnega gospodarstva in posameznih podjetij, kot tudi varstvo njihovih ekonomskih interesov. Medtem ko v razvitih evropskih in svetovnih državah obstaja sistem ekonomske diplomacije, za Hrvaško to ne drži. Hrvaška od svoje osamosvojitve še ni določila dolgoročne strategije razvoja ekonomske diplomacije. Država malega odprtega gospodarstva, kot je Hrvaška, zahteva večjo udeležbo na svetovnem trgu in iskanje lastnih specializiranih področij, na katerih bo gospodarstvo izgradilo svojo konkurenčno prednost. Ekonomska diplomacija je za Hrvaško še posebej pomembna zaradi dolgoročnega deficita v zunanjetrgovinski bilanci, pa tudi zaradi nenadnih upadov tujih investicij. Hrvaška potrebuje moderno kombinacijo politične in ekonomske diplomacije, ki bi tujim podjetjem omogočila lažji dostop do notranjega trga, vendar bi tudi ponudila pomoč tujim podjetjem lažji dostop do notranjega trga in ponudila pomoč za boljše in konkurenčno delovanje na tujih trgih. Z vstopom v Evropsko unijo so se Hrvaški odprli novi trgi, zato bi bilo koristno povečati izvoz in na ta način stimulirati rast proizvodnje ter ekonomsko okrevanje države. Pospeševanje izvoza je ena temeljnih nalog ekonomske diplomacije na Hrvaškem, ki opravlja različne aktivnosti, s katerimi želi olajšati poslovanje v tujini.
Ključne besede: diplomacija, ekonomska diplomacija, izvoz
Objavljeno v DKUM: 23.08.2016; Ogledov: 1016; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

10.
POLOŽAJ DIPLOMATSKIH PREDSTAVNIŠTEV
Jerneja Jeromel, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomacija deluje v okviru diplomatskega prava in ima velik pomen za vsako državo, saj predstavlja sredstvo za izvajanje zunanje politike. Težko si predstavljamo komunikacijo med vladami držav in predstavljanje držav v tujini brez diplomatskih predstavništev. Delovanje diplomatov večinsko urejajo Dunajska konvencija o diplomatskih odnosih, ki predstavlja najpomembnejši mednarodni vir diplomatskega prava, slovenski Zakon o zunanjih zadevah (ZZZ-1) pa tudi Konvencija o specialnih misijah in še nekaj drugih. Glavni nalogi pri opravljanju diplomatskega poklica sta predstavljanje domače države v državi sprejemnici vključno z zastopanjem interesov, še posebej pa opazovanje oziroma ugotavljanje o razmerah tuje države na različnih področjih ter poročanje o ugotovitvah svoji vladi. Opravljajo odgovorno in pomembno delo in ravno zato so pri izvajanju funkcij zaščiteni z imunitetami in določenimi privilegiji. Kljub temu da so deležni določenih ugodnosti, pa so jim vseeno naložene obveznosti, ki se jih morajo strogo držati.
Ključne besede: diplomacija, diplomatsko pravo, diplomatsko predstavništvo, diplomati, Dunajska konvencija o diplomatskih odnosih, Zakon o zunanjih zadevah (ZZZ-1), diplomatska imuniteta
Objavljeno v DKUM: 05.07.2016; Ogledov: 1366; Prenosov: 198
.pdf Celotno besedilo (918,12 KB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici