1. Morfometrična variabilnost spodnje čeljustnice pri dinarski voluharici, Dinaromys Bogdanovi, (Martino in Martino, 1922)Vesna Germošek, 2013, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi sem analizirala starostno in geografsko variabilnost ter sekundarni spolni dimorfizem spodnje čeljustnice pri dinarski voluharici Dinaromys bogdanovi. V raziskavo sem zajela 195 osebkov iz 31-ih različnih lokalitet iz območja nekdanje Jugoslavije. Razvrstila sem jih v tri geografske regije (južno, zahodno in centralno). Uporabljala sem uni- in multivariatne analize. Na spodnjih čeljustnicah sem določila 13 oslonilnih točk.
S pomočjo F-testa (enosmerna analiza variance) sem preverjala starostno variabilnost in sekundarni spolni dimorfizem. Geografsko variabilnost, ki je izražena na spodnji čeljustnici, sem dokazala s pomočjo diskriminantne analize (DFA).
Rezultati enosmerne analize variance so pokazali, da so prisotne razlike v velikosti spodnje čeljustnice med mladimi in odraslimi osebki. Potrdila sem tudi, da sekundarni spolni dimorfizem pri dinarski voluharici ni izražen. Geografsko variabilnost sem preverjala z enosmerno analizo variance in diskriminantno analizo. Rezultati enosmerne analize variance so pokazali, da je razlika v velikosti spodnje čeljustnice statistično značilna le med vzorci južne in centralne geografske regije.
Diskriminantna analiza dokazuje, da se po obliki spodnje čeljustnice med seboj razlikujejo osebki iz južne in zahodne regije, medtem ko med osebki centralne in severne ter centralne in zahodne regije razlike niso izražene. Ključne besede: dinarska voluharica, Dinaromys bogdanovi, spodnja čeljustnica, starostna variabilnost, geografska variabilnost, sekundarni spolni dimorfizem Objavljeno v DKUM: 10.06.2013; Ogledov: 2200; Prenosov: 172 Celotno besedilo (1,31 MB) |
2. GEOGRAFSKA VARIABILNOST LOBANJE DINARSKE VOLUHARICE DINAROMYS BOGDANOVI (V. IN E. MARTINO, 1922), (RODENTIA MAMMALIA)Saša Frece, 2010, diplomsko delo Opis: V prvem delu diplomske naloge sem opravila univariatno statistično analizo na desetih lobanjskih znakih pri dinarski voluharici, Dinaromys bogdanovi. V drugem delu sem opravila multivariatno analizo, prav tako na desetih lobanjskih znakih. Analiza je zajela 197 osebkov. Osebki so razdeljeni v tri skupine, to so tri geografske regije (S-južna regija, W-zahodna, C-centralna). Opisala in ovrednotila sem spolno in geografsko variabilnost lobanje dinarske voluharice, Dinaromys bogdanovi.
Preverila sem sekundarni spolni dimorfizem in ugotovila, da ni razlike med spoloma, zato sem v nadaljevanju oba spola obravnavala kot en vzorec.
Možnost največjega razlikovanja med skupinami vzorcev iz različnih geografskih regij sem testirala z diskriminantno analizo. Splošna ugotovitev različnih multivariatnih metod izkazuje veliko prekrivanje morfometričnega prostora. Najbolj jasno se prekrivajo centralna in južna ter centralna in zahodna regija. Ključne besede: Ključne besede: dinarska voluharica, Dinaromys bogdanovi, starostna variabilnost, sekundarni spolni dimorfizem, geografska variabilnost. Objavljeno v DKUM: 21.10.2010; Ogledov: 2596; Prenosov: 261 Celotno besedilo (20,20 MB) |
3. VARIABILNOST SPODNJIH MELJAKOV DINARSKE VOLUHARICE, DINAROMYS BOGDANOVI (V. in E. Martino, 1922), (Rodentia, Mammalia)Nina Čuček, 2009, diplomsko delo Opis: V svoji diplomski nalogi sem analizirala starostno variabilnost, sekundarni spolni dimorfizem in geografsko variabilnost spodnjih meljakov dinarske voluharice, Dinaromys bogdanovi. V okviru raziskave sem uporabila uni- in multivariatne analize ter analizo relativnega izkrivljenja. Pri tem sem testirala 35 spremenljivk. V analizo starostne variabilnosti sem zajela 208 osebkov iz 31 lokalitet, ki sem jih nadalje združila v tri geografske regije (S — južno, C — centralno in W — zahodno). Rezultati analize so pokazali, da obstajajo razlike med juvenilnimi in adultnimi osebki tako v velikosti kot v obliki spodnjih meljakov. Analiza sekundarnega spolnega dimorfizma, ki sem jo opravila le na odraslih živalih, je pokazala, da razlik med samci in samicami v velikosti in obliki spodnjih meljakov ni.
S pomočjo enosmerne analize variance (F-testa), diskriminantne analize (DFA) in analize relativnega izkrivljenja sem dokazala, da je geografska variabilnost izražena na spodnjih meljakih. Tako obstajajo signifikantne razlike med tremi definiranimi skupinami osebkov dinarske voluharice. Centralna skupina ima glede na zahodno skupino povečano žvekalno površino vseh treh spodnjih meljakov. Omeniti je potrebno, da se je bistveno spremenila prednja zanka, ki se je očitno podaljšala. Primerjava spodnjih meljakov dinarske voluharice centralne in južne regije je pokazala, da je tudi tukaj prvi meljak pri osebkih južne regije postal daljši in širši. Drugi meljak je prav tako nekoliko širši, vendar za spoznanje krajši. Tretji meljak je nekoliko daljši in ožji. Ključne besede: dinarska voluharica, Dinaromys bogdanovi, zobje, spodnji meljaki, starostna variabilnost, sekundarni spolni dimorfizem, geografska variabilnost Objavljeno v DKUM: 17.11.2009; Ogledov: 3136; Prenosov: 152 Celotno besedilo (2,53 MB) |
4. Geografska variabilnost prvega spodnjega meljaka dinarske voluharice, Dinaromys bogdanovi (Martino in Martino, 1922) (Rodentia, Mammalia).Danijela Satler, 2009, diplomsko delo Opis: Pri dinarski voluharici, Dinaromys bogdanovi, sem z določanjem 18 oslonilnih točk na prvem spodnjem meljaku opravila univariatno in multivariatno statistično analizo starostne variabilnosti, sekundarnega spolnega dimorfizma in geografske variabilnosti.
Analizirala sem vzorec 216 osebkov iz 31 lokalitet, ki so bile razdeljene v južno (S), centralno (C) in zahodno (W) geografsko regijo. Enosmerna analize variance je potrdila prisotnost starostne variabilnosti, saj so se pokazale statistično značilne razlike med osebki različnih starostnih razredov, ne pa tudi sekundarnega spolnega dimorfizma, saj v prvem spodnjem meljaku ni razlik med samci in samicami. Glede na visok odstotek (93,58%) pravilno uvrščenih osebkov v klasifikacijski analizi in statistično značilnem razlikovanju med osebki treh geografskih vzorcev, je prekrivanje morfometričnih prostorov pokazalo signifikantne razlike le med osebki zahodne in južne regije. Z diskriminantno analizo zato ne morem potrditi, da znotraj rodu Dinaromys obstajata dve ločeni podvrsti; Dinaromys bogdanovi bogdanovi in Dinaromys bogdanovi grebenscikovi. Proučevanje oblike prvega spodnjega meljaka, na osnovi krivljenj oslonilnih točk, pa je potrdilo oblikovne razlike med osebki vseh treh geografskih regij.
Ključne besede: dinarska voluharica, Dinaromys bogdanovi, prvi spodnji meljak, starostna variabilnost, sekundarni spolni dimorfizem, geografska variabilnost. Objavljeno v DKUM: 22.04.2009; Ogledov: 4515; Prenosov: 232 Celotno besedilo (3,19 MB) |
5. Določanje starosti in morfometrija meljaka m1 pri dinarski voluharici, Dinaromys bogdanovi (Martino in Martino, 1922)(Rodentia, Mammalia) : diplomsko deloMiša Biro, 2008, diplomsko delo Ključne besede: biologija, dinarska voluharica, starost, določanje, morfometrija, spodnji meljak, korenina, višina, starostna struktura, populacijska struktura, diplomska dela Objavljeno v DKUM: 25.01.2009; Ogledov: 4150; Prenosov: 310 Celotno besedilo (2,36 MB) |