1. Vpliv verodostojnosti, kulture in dinamizacije podjetja na krize in uspešnost podjetjaMihaela Kosi, 2021, magistrsko delo Opis: Kultura, etika in verodostojnost so vedno bolj pomembna za podjetja in brez njih samo podjetje ne more uspešno poslovati in dosegati zastavljenih ciljev. Po drugi strani pa nenehne spremembe v poslovnem okolju silijo podjetja k ukrepom za prilagajanje poslovne politike k obvladovanju razvojne krize. Pri tem je za dosego konkurenčne prednosti odgovoren najvišje usposobljen management s prepoznavanjem poslovnih priložnosti. Za pričakovano rast in razvoj podjetja je temeljno prepoznati fazo razvoja življenjskega cikla in na podlagi te ocene lahko uporabimo ustrezno politiko podjetja. V magistrskem delu smo raziskali dejavnike uveljavljanja kulture, verodostojnosti v podjetju in dinamizacijo podjetja ter njihov vpliv na uspešnost in krize podjetja.
Za namen magistrske naloge smo izbrali podjetje Petrol d.d., ki velja za veliko podjetje in predstavlja trgovanje z naftnimi derivati, plinom in ostalimi energenti, s katerimi ustvarja več kot 80 odstotkov vseh prihodkov od prodaje. V magistrski nalogi smo raziskali dejavnike uveljavljanja verodostojnosti in njihov vpliv na uspešnost podjetja Petrol d.d. Preučili smo temeljne vrednote podjetja, tip kulture, tip klime podjetja in formalne ter neformalne dejavnike uveljavljanja verodostojnosti. Prav tako smo analizirali dinamičnost podjetja in življenjski cikel podjetja Petrol d.d. Značilno za dinamična podjetja je aktivno spremljanje dogajanja na trgu ter iskanje poslovnih priložnosti, ob tem pa se mora vodstvo s tehtnimi odločitvami izogniti morebitnim krizam. Uspešnost podjetja smo analizirali na osnovi izbranih ekonomskih in neekonomskih kazalnikov uspešnosti.
V empiričnem delu magistrske naloge smo za izbrano podjetje izvedli analize raziskovanja tipa kulture po metodologiji Camrona in Quinna (1999), moč kulture po teoriji Thommenove metode (2003), etično klimo podjetja po metodologiji Victorja in Cullena (1988) ter preučevanje verodostojnosti po teoriji Thommenove metode (2003). Za analizo razvojne stopnje podjetja smo uporabili metodologijo Pümpina in Prangeja (1995), s katero smo ugotovili, v kateri fazi življenjskega cikla se podjetje nahaja. Na podlagi razultatov smo obravnavali, ali je mogoče zaznati razvojno krizo, kot sta jo opredelila Pümpi in Prange (1995) in opredelitev faz podjetniške krize po Kropfbergerju (2003).
Zadnji del raziskave temelji na analizi dinamičnosti podjetja in uspešnosti podjetja.
Ključne besede: kultura podjetja, verodostojnost podjetja, dinamizacija, razvojne faze podjetja, krizni management, uspešnost podjetja.
Objavljeno v DKUM: 20.12.2021; Ogledov: 828; Prenosov: 89
 Celotno besedilo (2,71 MB) |
2. Analiza življenjskega cikla in dinamizacije za preprečevanje podjetniških kriz: primer podjetja xNina Leš, 2018, magistrsko delo Opis: Nenehne spremembe v poslovnem okolju silijo podjetja k pravočasnim ukrepom prilagajanja poslovne politike k obvladovanju razvojne krize. Skozi delovanje samega podjetja sta potrebna določeno znanje ter izkušnje usposobljenega najvišjega managementa za dosego konkurenčne prednosti, katera je povezana s prepoznavanjem poslovnih priložnosti. Da bi lahko dosegli pričakovano rast in razvoj podjetja, je pomembno prepoznati stanje podjetja. Torej v kateri fazi razvoja življenjskega cikla je, saj na podlagi te ocene lahko uporabimo ustrezno politiko, ki pomaga k sprejemanju premišljenih odločitev za izboljšanje strukture in dogajanja v podjetju.
Podjetja, ki želijo dosegati dolgoročno uspešnost skupaj s kombinacijo lastnosti pionirskega in rastočega podjetja, dosežejo dinamičnost. Dinamična podjetja aktivno spremljajo dogajanja na trgu ter tako s tehtanimi odločitvami vodstvenih delavcev z iskanjem profitnega motiva ustvarjajo novo vrednost in nova delovna mesta. Lahko bi rekli, da so vedno v koraku pred konkurenco, ter da njihov cilj ni preživeti, ampak uspeti.
V analitičnem delu magistrske naloge smo tako za izbrano podjetje izvedli diagnozo razvojne stopnje podjetja, kjer smo s pomočjo Pümpin in Prangejeve (1995) metode ugotovili, v kateri fazi življenjskega cikla se proučevano podjetje nahaja. Nato smo na podlagi dobljenih rezultatov raziskali, ali je mogoče v življenjskem ciklu obravnavanega podjetja zaznati tipično razvojno krizo, kot sta jo opredelila Pümpin in Prange (1995) ter opredelitev faz podjetniških kriz po Kropfbergerju (2003). S sintezo spoznanj o kriznem stanju obravnavanega podjetja smo podali nadaljnje ukrepe, ki so pomembni za razvoj podjetja.
Zadnji del raziskave smo sklenili z analizo odstopanja dejanskega stanja podjetja od ciljnega stanja dinamičnosti in podali predloge ukrepov za dinamizacijo podjetja.
Ključne besede: hitro rastoče podjetje, dinamizacija, razvojne faze podjetja, krizni management
Objavljeno v DKUM: 12.03.2018; Ogledov: 1675; Prenosov: 205
Celotno besedilo (1,89 MB) |
3. Uvedba metode 20 ključev v podjetju Meteorit d.o.o.Dejan Dobršek, 2014, diplomsko delo/naloga Opis: Vsako podjetje ima cilj dolgoročno uspešno poslovanje. Za doseganje zastavljenega se planira določeno strategijo, ki pa mora doseči določen konsenz in kompromis kot so: kaj se mora, kaj se planira, kaj se trenutno zmore. Pogoj je veliko število kadrovskega potenciala, ki popolnoma verjame v končne cilje in deluje po načelih znamo, zmoremo, hočemo.
V diplomskem delu smo teoretično in praktično prikazali kako v podjetju Meteorit d.o.o organizirati proizvodnje procese preko novejših konceptov kot je vitka pizvodnja. Le ta je obravnavana preko celovitega sistema 20 ključev ob upoštevanju zastavljenih strategij podjetja ter praktično uvedenim področjem dinamizacija delovnega mesta.Vse zastavljene aktivnosti po posameznih ključih so podrobneje obravnavane v skladu s predpisano metodologijo uvedbe in izpisane na ustreznih dokumentih. Izdelane so praktične naloge po ciljnih skupinah, ki bodo te naloge izvedle.
Zastavljeni cilji so premosorazmerni vložku. Kljub relativno velikemu vložku skozi sistem 20 ključev v podjetje, bodo večji učinki vidni po delih in merljivi v določenih časovnih obdobjih od tretjega leta naprej. Vse zastavljene aktivnosti so prikazane kot majhni kratki koraki za vsak ključ, podskupino in posamezne točke. Posebej izpostavljamo skupino dinamizacija delovnega mesta, ki je primerljiva s sistemom gradnje hiš, saj le to pričnemo s čiščenjem (čiščenje in organiziranje), vodenjem (organizacija sistema), skupinskim delom (aktivnosti v delovni skupini) in samodisciplino (disciplina na delovnem mestu).
Ključne besede: metoda 20 ključev, dinamizacija delovnega mesta, reorganizacija, zmanjšanje stroškov, investiranje.
Objavljeno v DKUM: 30.01.2015; Ogledov: 1481; Prenosov: 164
Celotno besedilo (1,93 MB) |
