| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 25
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
RAZVOJ MODELA DINAMIČNEGA PLANIRANJA V SERIJSKI PROIZVODNJI
Janez Dolinšek, 2016, magistrsko delo

Opis: V hudem konkurenčnem boju se na trgih obdržijo samo proizvodna podjetja, ki dobavljajo široko paleto izdelkov vrhunske kakovosti v kratkih rokih in po nizkih cenah. Kupci zaradi zahtev po kratkih dobavnih rokih, možnostih spreminjanja naročil ter njihovih količin in fleksibilnosti in zanesljivosti dobav postavljajo proizvajalce pred zelo zahtevne naloge. Zato podjetja stremijo k nenehnemu izboljšanju učinkovitosti in optimizacije proizvodnega procesa. Osnovni namen magistrskega dela je razviti model dinamičnega planiranja serijske proizvodnje v obravnavanem podjetju, zato naloga najprej predstavlja spoznanja domače in tuje literature s področja planiranja proizvodnje, nadalje preučuje stanje sedanjega sistema planiranja v izbranem podjetju ter na podlagi opravljene raziskave ponudi nov model dinamičnega planiranja proizvodnje za potrebe delovanja podjetja. V zadnjih letih se je podjetje soočilo z velikimi spremembami v poslovanju in spremembi proizvodnih programov. Te spremembe so povzročile predvsem probleme pri planiranju in vodenju proizvodnje, kar se izraža v nenehnih zamudah do kupcev, ki pa so tudi posledica slabo izkoriščenih strojev. Magistrsko delo se v prvem delu naloge ukvarja s teoretičnimi izhodišči planiranja proizvodnje, kjer so predstavljeni in pojasnjeni različni proizvodni sistemi, ki se uporabljajo v podjetjih vsepovsod po svetu. V nadaljevanju podrobneje opisujemo različne koncepte materialnega toka proizvodnega sistema, ki se uporabljajo pri planiranju in vodenju proizvodnje. Četrto poglavje opisuje obravnavano podjetje, na primeru katerega v petem poglavju postavimo izhodišča za razvoj dinamičnega planiranja proizvodnje. Z empiričnim delom v zaključku magistrske naloge preučujemo, kako bi uvedba novega, dinamičnega modela planiranja proizvodnje lahko pripomogla k temu, da bi podjetje v povprečju bolje izkoristilo razpoložljivo strojno opremo in tudi zmanjšalo zamude v proizvodnji. V sklepnem delu podajamo svoj pogled na uvedbo novega sistema planiranja proizvodnje v obravnavanem podjetju ter opredelimo izhodišča, s katerimi se bodo druga podjetja lažje odločala za implementacijo bolj optimalnega sistema planiranja proizvodnje v svojo organizacijo.
Ključne besede: Planiranje proizvodnje, modeli planiranja, planiranje materialnih potreb, planiranje potreb po kapacitetah, ozka grla, terminsko planiranje, sploščene kosovnice, ključne operacije, dinamični model planiranja proizvodnje, razvoj modela planiranja.
Objavljeno: 06.07.2016; Ogledov: 840; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (6,51 MB)

2.
Omejitve matematičnega modeliranja pri pouku fizike v srednji šoli
Matej Forjan, 2015, doktorska disertacija

Opis: Tema doktorske disertacije sodi na področje didaktike fizike. Predstavljena je teoretična analiza ključnih omejitev, ki se pojavljajo pri prenosu matematičnega modeliranja dinamičnih sistemov v pouk fizike v srednjih šolah. V želji raziskati, v kolikšni meri sedanji pouk fizike spodbuja razumevanje modelov in modeliranja, analiziramo učni načrt in tri najpogosteje uporabljene učbenike za gimnazijsko fiziko. Osredotočimo se predvsem na zastopanost posameznih faz modeliranja pri rešenih primerih v učbenikih ter na predstavitev nekaterih poenostavitev in idealizacij, ki se jih na področju srednješolske fizike pogosto poslužujemo. Pokažemo, da eden od učbenikov v večini primerov korektno in smiselno predstavi poenostavitve v tekstu, medtem ko druga dva polovice analiziranih poenostavitev ne pojasnita. Prav tako se izkaže, da velika večina rešenih primerov v vseh učbenikih eksplicitno ne izpostavlja privzetih predpostavk, na podlagi česa lahko zaključimo, da pri pouku fizike v srednji šoli pri dijakih ne razvijamo v zadostni meri občutka za privzemanje poenostavitev in idealizacij, ki pa so ključni del faze konceptualne faze modeliranja. Za vpeljevanje modeliranja dinamičnih sistemov je pomembno tudi predznanje dijakov, zato izvedemo empirično raziskavo o tem, v kolikšni meri so dijaki v gimnaziji sposobni razumeti časovni razvoj nekaterih dinamičnih sistemov s področja fizike. Rezultati raziskave pokažejo pri dijakih zelo šibko razumevanje dinamike sistemov, v katerih se nahajajo povratne vezave in to ne glede na letnik ali zaključeno oceno pri fiziki in matematiki. Pri modeliranju dinamičnih sistemov pri pouku fizike v srednji šoli naletimo tudi na omejitve, ki so posledica pomanjkljivega matematičnega znanja dijakov, saj le-ti analitičnega reševanja diferencialnih enačb ne obvladajo. Pokažemo, da je pri obravnavi enodimenzionalnih dinamičnih sistemov smiseln geometrijski pristop k reševanju diferencialnih enačb, medtem ko se pri dinamičnih sistemih višjih dimenzij matematičnim omejitvam izognemo z uporabo grafično orientiranih programov za modeliranje. Ker pri reševanju štiri in več dimenzionalnih dinamičnih sistemov lahko naletimo na probleme pri numeričnem reševanju, pokažemo tudi, kako jih presežemo. Na primeru elektrostatičnega nihala prikažemo postopek modeliranja realnega dinamičnega sistema, pri čemer posebej poudarimo posamezne faze modeliranje in način preseganja omejitev, na katere pri razvoju modela naletimo.
Ključne besede: izobraževanje, fizika, didaktika fizike, poučevanje fizike, poenostavljeni modeli, metoda modeliranja, dinamični sistemi, empirična raziskava, grafično orientirani programi za modeliranje.
Objavljeno: 08.10.2015; Ogledov: 1102; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (19,53 MB)

3.
4.
Comparison of experimentally and by the finite element method determined magnetically nonlinear iron core characteristics applied in the dynamic model of a single phase transformer
Sebastijan Seme, Gorazd Štumberger, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: This paper deals with comparison of experimentally and by the finite element method determined magnetically nonlinear iron core characteristics. The obtained characteristic were used in the dynamic model of a single phase transformer. The comparison of the measured and by the dynamic model calculated results is given for the case of transformer steady state operation at rated load and for the case of switch-on of unloaded transformer.
Ključne besede: dinamični modeli, magnetne nelinearnosti, eksperimentalne metode
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 1186; Prenosov: 48
URL Povezava na celotno besedilo

5.
6.
7.
8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici