| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 20
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
RAZVOJ MODELA DINAMIČNEGA PLANIRANJA V SERIJSKI PROIZVODNJI
Janez Dolinšek, 2016, magistrsko delo

Opis: V hudem konkurenčnem boju se na trgih obdržijo samo proizvodna podjetja, ki dobavljajo široko paleto izdelkov vrhunske kakovosti v kratkih rokih in po nizkih cenah. Kupci zaradi zahtev po kratkih dobavnih rokih, možnostih spreminjanja naročil ter njihovih količin in fleksibilnosti in zanesljivosti dobav postavljajo proizvajalce pred zelo zahtevne naloge. Zato podjetja stremijo k nenehnemu izboljšanju učinkovitosti in optimizacije proizvodnega procesa. Osnovni namen magistrskega dela je razviti model dinamičnega planiranja serijske proizvodnje v obravnavanem podjetju, zato naloga najprej predstavlja spoznanja domače in tuje literature s področja planiranja proizvodnje, nadalje preučuje stanje sedanjega sistema planiranja v izbranem podjetju ter na podlagi opravljene raziskave ponudi nov model dinamičnega planiranja proizvodnje za potrebe delovanja podjetja. V zadnjih letih se je podjetje soočilo z velikimi spremembami v poslovanju in spremembi proizvodnih programov. Te spremembe so povzročile predvsem probleme pri planiranju in vodenju proizvodnje, kar se izraža v nenehnih zamudah do kupcev, ki pa so tudi posledica slabo izkoriščenih strojev. Magistrsko delo se v prvem delu naloge ukvarja s teoretičnimi izhodišči planiranja proizvodnje, kjer so predstavljeni in pojasnjeni različni proizvodni sistemi, ki se uporabljajo v podjetjih vsepovsod po svetu. V nadaljevanju podrobneje opisujemo različne koncepte materialnega toka proizvodnega sistema, ki se uporabljajo pri planiranju in vodenju proizvodnje. Četrto poglavje opisuje obravnavano podjetje, na primeru katerega v petem poglavju postavimo izhodišča za razvoj dinamičnega planiranja proizvodnje. Z empiričnim delom v zaključku magistrske naloge preučujemo, kako bi uvedba novega, dinamičnega modela planiranja proizvodnje lahko pripomogla k temu, da bi podjetje v povprečju bolje izkoristilo razpoložljivo strojno opremo in tudi zmanjšalo zamude v proizvodnji. V sklepnem delu podajamo svoj pogled na uvedbo novega sistema planiranja proizvodnje v obravnavanem podjetju ter opredelimo izhodišča, s katerimi se bodo druga podjetja lažje odločala za implementacijo bolj optimalnega sistema planiranja proizvodnje v svojo organizacijo.
Ključne besede: Planiranje proizvodnje, modeli planiranja, planiranje materialnih potreb, planiranje potreb po kapacitetah, ozka grla, terminsko planiranje, sploščene kosovnice, ključne operacije, dinamični model planiranja proizvodnje, razvoj modela planiranja.
Objavljeno: 06.07.2016; Ogledov: 837; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (6,51 MB)

2.
RAZVOJ DINAMIČNEGA MODELA MANAGEMENTA SPREMEMB V PODJETJU
Andraž Lipolt, 2016, magistrsko delo

Opis: Sodobno ekonomsko okolje zahteva od podjetij stalno prilaganje poslovanja hitro spremin-jajočim se pogojem in zahtevam okolja. Podjetja se ekonomskemu okolju prilagajajo na način, da uvajajo spremembe v svoje delovanje. Spremembe lahko uvajamo na različne načine in na različna področja v podjetjih. Osnovni cilj magistrske naloge je oblikovati dinamični model managementa sprememb v sodobnih podjetjih. V tem okviru želimo izpostaviti pomen prenove poslovnih procesov, vloge managementa prenove in dolgoročni vpliv prenove za doseganje želenih rezultatov delovanja podjetij. Podjetja lahko za prilaganje poslovanja uporabijo različne načrtovane spremembe, ki jim omogočajo razvoj sedanjega stanja v želeno prihodnje stanje zaradi povečanja učinkovitosti in uspešnosti delovanja. Cilj izvajanja planiranih sprememb je razvoj novih ali izboljšanih rešitev za uporabo razpoložljivih virov in kapacitet pri oblikovanju nove vrednosti v poslovanju podjetja. Vsebinsko gledano lahko podjetja za svoje spreminjanje uporabijo različne vrste sprememb, med katerimi se najpogosteje omenjajo predvsem spremembe tehnologije, proizvodov in storitev, strategije ter organizacijske strukture in kulture podjetja. Posamezne vrste spre-memb so medsebojno povezane in soodvisne. Spreminjanje organizacije je kot vsako poslovno aktivnost potrebno ustrezno planirati, voditi, organizirati in kontrolirati, kar lahko s skupnim pojmom označimo kot management sprememb. V managementski teoriji se management sprememb najpogosteje označuje kot proces, ki vključuje faze priprave, sprejetja in zagotavljanja ustreznega izvajanja sprememb. Večina poznanih modelnih rešitev za management sprememb se osredotoča na prvi dve fazi procesa spreminjanja, ki vsebinsko predstavljata izbor in sprejetje odločitve v izbranem časovnem trenutku in ju je zato tudi lažje izvesti. Manj je raziskano področje oblikovanja in zagotavljanje ohranitve novega stanja za zagotavljanje ustreznega dinamičnega izvajanja sprememb v poslovanju v daljšem časovnem obdobju. Nevarnost pri uvajanju sprememb je, da spremembe dolgoročno ne obstanejo. Razlogov je lahko več, poleg tega, da spremembe ne prinašajo želenih učinkov, tudi tendenca, da zač-nemo stvari delati na načine, kot smo to počeli pred uvajanjem sprememb. V fazi po uvedbi sprememb moramo rezultate natančno meriti in preko posameznih kazalnikov spremljati njihove učinke. Pri uvajanju sprememb moramo biti pozorni na odpor do sprememb, oziroma kako spre-membe sprejemajo zaposleni, ki se jih spremembe dotikajo. Odzivi na uvajanje sprememb so lahko različni. Veliko krat je naklonjenost do sprememb odvisna od posledic, kako spremembe vplivajo na njihov status in druge ugodnosti, ki so jih imeli pred začetkom tega procesa.
Ključne besede: Spremembe, management sprememb, dinamični model managementa sprememb, odpor do sprememb, organizacijske strukture, spreminjanje organizacije, Uravnotežen sistem kazal-nikov.
Objavljeno: 01.07.2016; Ogledov: 1042; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (3,59 MB)

3.
PARAMETRI NADOMESTNEGA VEZJA TRIFAZNEGA ASINHRONSKEGA MOTORJA IN DINAMIČNI MODEL IZ MATLAB/SIMULINK
Miha Rožman, 2015, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomskega dela je določitev parametrov nadomestnega vezja trifaznega asinhronskega motorja. Pri tem smo opravili meritve na testnem merjencu ter s pomočjo izmerjenih podatkov električnih veličin v različnih obratovalnih stanjih izračunali parametre nadomestnega vezja, ki so osnova za izdelavo simulacijskega modela, ki so predstavljali model asinhronskega stroja. Sledilo je ovrednotenje vrednosti izmerjenih veličin na testnem merjencu z izračunanimi vrednostmi simulacijskega modela električnega stroja. Simulacijski model je sestavljen v programskem paketu Matlab/Simulink, meritve pa smo opravili na opremi Laboratorija za aplikativno elektrotehniko in Laboratorija za električne stroje.
Ključne besede: trifazni asinhronski stroj, dinamični model, merilna proga, izračun parametrov
Objavljeno: 04.11.2015; Ogledov: 1218; Prenosov: 281
.pdf Celotno besedilo (3,59 MB)

4.
Cenovne disparitete v slovenskem gospodarstvu
Egon Žižmond, 1990, strokovni članek

Opis: V slovenskem gospodarstvu so prisotne znatne cenovne disparitete, ki otežujejo tudi vključevanje slovenskega gospodarstva v evropski gospodarski prostor. Članek analizira disparitete proizvajalnih in drobnoprodajnih cen ter razlike med izvoznimi cenami na eni ter direktnimi stroški, lastnimi cenami in proizvajalnimi cenami na drugi strani. Ker je večina disparitet posledica etatističnega ekonomskega sistema in administriranja v ekonomski politiki, bi le reforma ekonomskega sistema in ustreznejša ekonomska politika lahko omogočila oblikovanje normalnejših cenovnih razmerij.
Ključne besede: cene, gibanje cen, Slovenija, proizvajalna cena, produkcijska cena, politika cen, industrijska politika, prodaja na drobno, dinamični model, prodajna cena, prices, price movement, Slovenia, production price, price policy, retail sale, sales price, dynamical model
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 739; Prenosov: 18
URL Povezava na celotno besedilo

5.
MODEL DVOSISTEMSKEGA DALJNOVODA S SNOPOM DVEH VRVI
Aleš Bele, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obsega izdelavo modela dvosistemskega daljnovoda z dvema vrvema v snopu – izpopolnjen vezni model voda. Podan je splošen opis daljnovodne tehnike, in sicer vse od izgradnje, izbire materiala, različnih izračunov, preizkusov ter končnega obratovalnega stanja. Nekoliko podrobneje je opisana tudi izgradnja daljnovoda Beričevo–Krško. Rezultati dobljeni z modelom daljnovoda so primerjani z rezultati študije z naslovom "Medsebojni vplivi med večimi daljnovodnimi sistemi" ter rezultati tako imenovanega ekvivalentnega veznega modela voda. Ob tem smo preverili še izračune vrednosti parametrov kapacitivnosti, induktivnosti ter upornosti obravnavanega voda. Izpopolnjen model smo na koncu uporabili še za izračune induciranih napetosti, in sicer na primeru daljnovoda Beričevo–Krško.
Ključne besede: Elektroenergetski sistem, dvosistemski daljnovod, dinamični model, parametri voda
Objavljeno: 19.02.2015; Ogledov: 816; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (2,73 MB)

6.
DINAMIČNI MODEL ELEKTROENERGETSKEGA SISTEMA; OD BLOKA 5 TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ DO RTP PODLOG
Rok Menih, 2014, diplomsko delo

Opis: Delo obravnava dinamični model elektroenergetskega sistema (EES) od bloka 5 Termoelektrarne Šoštanj do RTP Podlog. Podana je primerjava med realnimi in idealnimi modeli posameznih elementov EES. Rezultati kažejo, da je uporaba idealnih elementov v dinamičnem modelu EES smiselna. V programskem paketu MatLAB / Simulink je z modulom Powersys sestavljen model EES od bloka 5 do RTP Podlog. Izvedena je analiza delovanja modela ob okvarah, kot sta vklop obremenjenega sistema in trifazni kratki stik. Opravljena je primerjava simulacijskih rezultatov iz dinamičnega modela EES z meritvami opravljenimi na realnem sistemu bloka 5. Rezultati kažejo, da se z dinamičnim modelom lahko približamo realnemu sistemu EES.
Ključne besede: elektroenergetski sistem, dinamični model, MatLAB / Simulink, Termoelektrarna Šoštanj
Objavljeno: 30.09.2014; Ogledov: 1688; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (3,74 MB)

7.
KREDITNO TVEGANJE IN FINANČNE OMEJITVE SLOVENSKIH PODJETIJ
Polona Trefalt, 2014, magistrsko delo

Opis: Višja je verjetnost stečaja podjetja, bolj je podjetje finančno omejeno, njegova rast pa je nižja. Z uporabo objektivnega indikatorja dejanskega stečaja podjetij identificiramo kreditno tveganje slovenskih podjetij. Verjetnost stečaja je pojasnjena z individualnimi lastnostmi podjetja in makroekonomskimi spremenljivkami. Mikro podjetja imajo presenetljivo nižjo verjetnost stečaja kot večja podjetja. Ker je kreditno tveganje tesno povezano s sposobnostjo podjetij, da pridobijo zunanje vire, proučujemo tudi finančne omejitve podjetij. Vpliv notranjih virov na rast podjetja se z dostopanjem do zunanjih virov financiranja zniža samo pri večjih, ne pa tudi pri mikro podjetjih. Slednjim pri zniževanju zunanje finančne omejenosti ne pomaga niti več premoženja, primernega za zastavo.
Ključne besede: kreditno tveganje, verjetnost stečaja, finančne omejitve, rast podjetja, premoženje, primerno za zastavo, probit model slučajnih učinkov, dinamični panel
Objavljeno: 12.06.2014; Ogledov: 762; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (1,91 MB)

8.
NUMERIČNI IZRAČUN PARAMETROV DINAMIČNEGA MODELA ELEKTROMAGNETNE ZAVORE
Iztok Brinovar, 2013, magistrsko delo

Opis: V okviru magistrske naloge so na obstoječi elektromagnetni zavori določeni podatki navitja in izmerjena celotna geometrija kotve ter jarma. Omenjeni podatki so vključeni v numerični model elektromagnetne zavore. Cilj numeričnega izračuna z metodo končnih elementov v programskem paketu Ansys je določitev karakteristik magnetnih sklepov ter elektromagnetnih sil v odvisnosti od velikosti električnega toka ter zračne reže. Pridobljene karakteristike predstavljajo magnetno nelinearne parametre dinamičnega modela elektromagnetne zavore. Dinamični model elektromagnetne zavore je zapisan s sistemom enačb električnega in mehanskega podsistema elektromagnetne zavore v programskem paketu Matlab/Simulink. Na osnovi rezultatov simulacij je mogoče določiti vklopne čase in izklopne čase elektromagnetne zavore. Zaradi vse večjih zahtevanih stopenj zanesljivosti ter varnosti pri delovanju elektromagnetnih zavor predvidevamo, da bodo pridobljeni rezultati simulacij uporabni pri nadaljni analizi ter izdelavi elektromagnetnih zavor, torej tudi v gospodarstvu pri proizvajalcih.
Ključne besede: Ansys Workbench, dinamični model, elektromagnetna zavora, metoda končnih elementov, numerična analiza, magnetno polje, magnetni sklep.
Objavljeno: 04.12.2013; Ogledov: 2025; Prenosov: 258
.pdf Celotno besedilo (2,86 MB)

9.
VPLIV MAGNETNIH NELINEARNOSTI SINHRONSKEGA STROJA S TRAJNIMI MAGNETI NA IZKORISTEK POGONA Z BREZSENZORSKIM VODENJEM
Željko Plantić, 2013, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji je obravnavano izboljšanje izkoristka električnega pogona. Posebna pozornost je posvečena izkoristkoma pretvornika in električnega stroja. Slednji je v obravnavanem primeru sinhronski stroj s trajnimi magneti (SSTM). Izkoristek električnega pogona je neposredno odvisen predvsem od izgub, ki se pojavljajo na posameznih elementih pogona. Izsledki izvedene analize izgub so uporabljeni pri izbiri primernih načinov za povečevanje izkoristkov posameznih elementov in celotnega pogona. Na izkoristek pogona in njegovih elementov je mogoče vplivati na več načinov. To delo obravnave le tiste, ki jih je mogoče izvesti na pogonu brez sprememb pretvornika in SSTM, torej z vodenjem in z izbiro obratovalnih parametrov pretvornika. Pri vodenju je najbolj pomembna določitev referenčnih vrednosti tokov v vzdolžni smeri (os d) in v prečni smeri (os q), ki sta potrebni za izvedbo vektorskega vodenja SSTM. Pri tem so uporabljene karakteristike maksimalnega navora (MTPA), s katerimi električni navor dosežemo ob minimalni amplitudi vektorja statorskega toka, ne dosežemo pa maksimalnega izkoristka pogona. Za doseganje slednjega so pri določitvi referenčnih vrednosti tokov uporabljene karakteristike maksimalnega izkoristka (ME). Ker parametrov v analitičnih opisih karakteristik MTPA in ME ni mogoče enostavno določiti, so slednje določene eksperimentalno. Uporabljene so za določitev referenčnih vrednosti tokov v modificirani izvedbi vektorskega vodenja SSTM, kar omogoča z rezultati meritev potrjeno izboljšanje izkoristka pogona. Izkoristek pogona je izboljšan tudi z ustrezno izbiro modulacijske frekvence pretvornika. Na osnovi meritev je izbrana optimalna modulacijska frekvenca, pri kateri je izkoristek pogona največji. Pri nizkih hitrostih vrtenja in delnih obremenitvah je izkoristek pogona nadalje izboljšan z ustrezno izbiro napetosti na enosmernem vodilu pretvornika. Mehanska robustnost obravnavanega pogona z maksimiranim izkoristkom je dosežena z brezsenzorskim vodenjem SSTM, ki temelji na aktivnem magnetnem sklepu. Pri tem je mehanski senzor zamenjan z matematičnim modelom, s katerim računamo položaj in hitrost rotorja. Izsledki doktorske disertacije so potrjeni z ustreznimi eksperimenti in meritvami.
Ključne besede: dinamični model, nelinearni model, sinhronski stroj s trajnimi magneti, visoko učinkoviti pogon, karakteristika maksimalnega izkoristka, karakteristika maksimalnega navora, brezsenzorsko vodenje
Objavljeno: 05.11.2013; Ogledov: 1440; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (3,44 MB)

10.
SNOVANJE IN VODENJE MEHANIZMA Z ENO PROSTOSTNO STOPNJO
Tomaž Kirbiš, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je opisan mehanizem z eno prostostno stopnjo, izdelan za potrebe pedagoškega procesa. Mehanizem je opremljen s servoojačevalnikom, ki vsebuje analogno tokovno regulacijo. Za krmilnik je uporabljen DSP-2 regulacijski sistem, ki omogoča hitro izvedbo algoritmov (Rapid Control Prototyping - RCP). Za napajanje DSP-2 kartice in povezovanje signalov je izdelana napajalna kartica. Pri vodenju mehanizma je uporabljen PD regulator in referenčna trajektorija s sin2 hitrostnim profilom. Prikazani in primerjani so simulacijski in eksperimentalni rezultati. Zajeti so vsi električni in konstrukcijski načrti, ter postopek izdelave mehanizma z eno prostostno stopnjo.
Ključne besede: Mehatronska naprava, mehanizem z eno prostostno stopnjo, regulacija gibanja, enosmerni motor, dinamični model
Objavljeno: 02.02.2012; Ogledov: 1557; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (9,37 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici