Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Kalibracija srednjega premera navojnih obročev je v zadnjih letih zelo napredovala zaradi izboljšav na področju opreme za kalibracijo navojnih veličin. Klasični postopki za kalibracijo srednjega premera navojnega obroča, ki se izvaja z metodo dveh kroglic, so znani že iz 19. stoletja in se opravljajo na univerzalnih dolžinskih merilnih strojih ter v zadnjih dveh desetletjih tudi na koordinatnih merilnih strojih. Modernejše metode pa uporabljajo skeniranje profila in matematične obdelave geometrije le-tega. Te metode se opravljajo tako na optičnih kot tudi na mehanskih skenerjih. Predstavljena je primerjava med tremi metodami kalibracije srednjega premera navojnega obroča, in sicer dve klasični metodi (na enoosnem merilnem stroju ULM in na koordinatnem merilnem stroju) ter modernejša metoda na Master Scanerju. S primerjavo metod, podrobno analizo vplivov na merilno negotovost in velikim številom izvedenih meritev smo želeli izboljšati negotovost kalibracije srednjega premera navojnega obroča pri klasičnih kalibracijah, vendar smo ugotovili, da je trenutno določena merilna negotovost preozka in bi bilo treba v obeh laboratorijih, kjer so se meritve izvajale, revidirati merilno negotovost glede na dobljene rezultate. Meritve srednjega premera navojnega obroča, ki so tema te naloge, so bile vključene tudi v mednarodno interkomparacijo LABCOM 2008, katere predmet je bil isti navoj, kot je bil uporabljen pri tej nalogi.
Ključne besede: navojni obroč, kalibracija, srednji premer navoja, merilna negotovost, dimenzijsko merjenje
Objavljeno v DKUM: 02.06.2009; Ogledov: 4680; Prenosov: 430
Celotno besedilo (1,44 MB)