| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Uvrščanje slovenije po različnih vidikih inovativnosti med evropskimi državami
Aljaž Podlesnik, 2017, magistrsko delo

Opis: V današnjem času je ustvarjalnost vse bolj pomembna vrlina, kateri se daje vse večji poudarek in katero se vse bolj proučuje. Za spodbujanje ustvarjalnosti je potrebno v podjetjih in ostalih delovnih okoljih ustvarjati pozitivno ustvarjalno klimo. Kajti ustvarjalnost človeka je v veliki meri odvisna od tega. Vse bolj se širi spoznanje, da je ustvarjalnost v bistvu predpogoj za inovativnost podjetja in inovativnost družbe kot celote. Torej to pomeni, da sta ustvarjalnost in inovativnost pojma, ki sta med sabo tesno povezana. Inovativnost je predpogoj za obstanek na trgu. Tukaj imamo v mislih tako podjetja kot gospodarstva posameznih držav. Za ohranjanje konkurenčnosti se je potrebno nenehno prilagajati trgu. Podjetja morajo ustvarjati nove, kvalitetnejše, pa na drugi strani tudi cenejše proizvode. Torej morajo nenehno izboljševati svoje proizvodne procese in tehnologijo. Uvajanje nenehnih sprememb je pogoj za ohranjanje konkurenčnosti. Pri inovacijah je izrednega pomena koristnost inovacij. Inovacije naj bi bile ustvarjene z namenom, da so za družbo kot celoto koristne. To pomeni, da ljudem olajšujejo življenje in delo in ne obratno. Da bi vedeli katera gospodarstva so najbolj inovativna, ter pri katerih vidikih inovativnosti so inovativna je potrebno inovativnost opredeliti in izmeriti. To se v Evropi počne s pomočjo izbranih vidikov ocenjevanja stopenj inovativnosti držav inovatork. S pomočjo takšnih raziskav lahko evropska gospodarstva vidijo, kje se nahajajo v primerjavi z ostalimi evropskimi gospodarstvi, ter tudi ugotovijo po katerih vidikih inovativnosti prednjačijo, ter po katerih zaostajajo. Tako na podlagi dobljenih rezultatov evropske države glede na stopnjo inovativnosti ločujemo v štiri skupine glede na stopnjo inovativnosti. Velik vpliv na ustvarjalnost in inovativnost družbe ima tudi kultura določene države. Vsaka država ima drugačne kulturne značilnosti, vsaka od teh kulturnih značilnosti posamezne države pa lahko inovativnost spodbuja ali zavira. Kulturne značilnosti posameznih držav so prikazane s pomočjo raziskave po Geertu Hofstedu (Dimenzije kulture). Obstaja 6 dimenzij kulture, ki opredeljujejo kulturne značilnosti posameznih držav. Na takšen način lahko ugotovijo tudi kulturne probleme posameznih držav, ki zavirajo ustvarjalnost in inovativnost nekega gospodarstva. S pomočjo obeh analiz (Vidiki ocenjevanja stopenj inovativnosti držav inovatork in Dimenzije kulture) se lahko vzpostavijo ugotovitve o povezavah med inovativnostjo in kulturnimi značilnostmi evropskih držav, med drugim tudi za Slovenijo.
Ključne besede: ustvarjalnost, inovativnost, skupine držav inovatork, dimenzije kulture, uvrščanje Slovenije
Objavljeno v DKUM: 27.10.2017; Ogledov: 1082; Prenosov: 197
.pdf Celotno besedilo (2,52 MB)

2.
Kultura in motivacija na delovnem mestu na primeru dveh držav
Metod Škerget, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo predstavili dva zelo pomembna pojma, ki sta ključna za dobro delovanje podjetja in njegovih zaposlenih. V prvem delu, ki je bil teoretičen, smo predstavili pojma kultura in motivacija ter državi, v katerih je potekala raziskava – Slovenijo in Španijo. V sklopu kulture smo opredelili kulturo, njeno vlogo, ravni kulture, razvrščanje nacionalnih kultur, kulturni šok, dimenzijo in sestavo kulture. V sklopu motivacije pa smo opredelili motivacijo samo, vrste motivov, motivacijsko strukturo in modele, lestvico delovnih motivov, motivacijske dejavnike in kako uničiti motivacijo. V sklopu predstavitve držav pa smo se osredotočili predvsem na njune poslovne običaje, gospodarstvo, prebivalstvo in državno ureditev. V drugem, empiričnem delu, pa smo s pomočjo anketnega vprašalnika naredili raziskavo in skušali ugotoviti, kateri so najučinkovitejši motivacijski dejavniki na delovnem mestu v Španiji in Sloveniji. Izpostavili smo najučinkovitejše dejavnike, ki vplivajo na motivacijo zaposlenih. Na podlagi pridobljenih anketnih vprašalnikov smo naredili analizo podatkov s pomočjo programa IBM SPSS Statistics. Analizirali smo vsak dejavnik posamezno in naredili primerjavo med državama. Rezultate, ki smo jih pridobili, smo nato povzeli in zapisali naše ugotovitve. Rezultate smo prikazali tudi grafično, in sicer s prej omenjenim programom. Z rezultati lahko podjetje izboljša motiviranje svojih zaposlenih. Dandanes se vedno več organizacij zaveda, kako pomembna sta kultura, v kateri podjetje posluje, in motivacija na delovnem mestu. Če v podjetju ne poznajo kulture, v kateri poslujejo, lahko nehote pride do veliko napačnih odločitev pri poslovanju. Prav tako morajo v podjetju poznati tujo kulturo, če želijo uspešno motivirati svoje zaposlene, saj lahko napačni načini motiviranja povzročijo demotivacijo pri zaposlenih. Zelo pomembno je, da imamo na delovnem mestu zadovoljnega in motiviranega zaposlenega. To bi moral biti eden izmed glavnih ciljev vsakega podjetja. Zadovoljen in motiviran delavec bo bolj predan podjetju in bo bolje opravljal svoje delo, kar se bo kazalo v uspešnosti podjetja.
Ključne besede: Kultura, ravni kulture, dimenzije kulture, sestavine kulture, kulturni šok, motivacija, vrste motivov, motivacijska struktura, motivacijski modeli, motivacijski dejavniki, anketni vprašalnik, Slovenija, Španija.
Objavljeno v DKUM: 07.07.2017; Ogledov: 1367; Prenosov: 324
.pdf Celotno besedilo (2,54 MB)

3.
VPLIV KULTURE NA MEDNARODNO POSLOVANJE NA PRIMERU SLOVENIJE IN SRBIJE
Aljaž Podlesnik, 2014, diplomsko delo

Opis: V delu diplomskega projekta smo proučevali temo vpliv kulture na mednarodno poslovanje na primeru Slovenije in Srbije. V teoretičnem delu smo najprej definirali pojma kultura in kultura podjetja. Nato smo opisali in grafično prikazali model ledene gore, ki prikazuje plasti kulture. Kulturo prikazuje kot skupek vidnih in nevidnih dejavnikov. Takoj zatem smo se ukvarjali s proučevanjem dimenzij kulture po Geertu Hofstedu. V naslednjem poglavju smo opisali možne vidike reševanja problemov kulturnih razlik, ker lahko podjetje uporablja več načinov za reševanje le-teh. Ugotovili smo, da je zelo pomembno, da izbere pravega. Ti vidiki so ignoriranje, minimiziranje in koristna uporaba kulturnih razlik. V naslednjih dveh poglavjih smo preučevali značilnosti slovenske in srbske poslovne kulture. Za obe poslovni kulturi smo navedli njihov jezik, religijo, poslovne navade ter opisali njihovo računovodstvo. Prišli smo do spoznanja, da sta si ti dve poslovni kulturi, kljub geografski bližini, precej različni. Nadaljujemo z opisom podjetij Impol, d. o. o. iz Slovenske Bistrice in Seval a. d. iz Srbije. Nato smo na primeru teh dveh podjetij proučili kulturo z uporabo modela ledene gore ter grafično prikazali natančno izmerjene indekse dimenzij kulture po Geertu Hofstedu za Slovenijo in Srbijo ter jih primerjali z dejanskim stanjem v obeh proučevanih podjetjih. Napisali smo tudi, katere vidike reševanja kulturnih razlik podjetje Impol, d. o. o. uporablja v praksi in navedli načine uporabe teh vidikov. Primerjali pa smo tudi poslovne navade obeh že prej omenjenih podjetij. Izvedli smo tudi primerjavo med slovenskim in srbskim načinom računovodenja. Ugotovili smo, da je lahko ta primerjava koristna za vsa slovenska podjetja, ki poslujejo s srbskimi podjetji. Delo diplomskega projekta smo končali z ugotovitvami o vplivu kulture na mednarodno poslovanje podjetja Impol, d. o. o. na primeru Slovenije in Srbije in nato navedli še nekaj predlogov za uporabo v praksi.
Ključne besede: - Kultura - Poslovna kultura - Značilnosti slovenske poslovne kulture - Značilnosti srbske poslovne kulture - Dimenzije kulture o Geertu Hofstedu
Objavljeno v DKUM: 23.10.2015; Ogledov: 2917; Prenosov: 452
.pdf Celotno besedilo (856,98 KB)

4.
ORGANIZACIJSKA KLIMA IN DOBRO POČUTJE (ZADOVOLJSTVO) ZAPOSLENIH V MIKRO PODJETJIH KOROŠKE REGIJE (NA PODROČJU RADELJ OB DRAVI)
Mateja Ladinek, 2015, magistrsko delo

Opis: Organizacijsko klimo lahko opredelimo kot vzdušje, ki prevladuje v organizaciji in se ravno zaradi dejavnikov, ki vplivajo nanjo, razlikuje od drugih. Klima pojasnjuje tudi, kako se posameznik počuti v organizaciji in kakšni medsebojni odnosi prevladujejo. Zadovoljstvo zaposlenih pa je sestavljeno iz zadovoljstva delavca z delovnim mestom in posameznimi elementi dela. Če so zaposleni zadovoljni, veliko pripomorejo k delu in večji uspešnosti podjetja. V uvodnem delu smo predstavili problem, cilje, raziskovalne hipoteze, predpostavke in predvidene metode raziskovanja. Magistrsko delo pa je sestavljeno iz teoretičnega in raziskovalnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili organizacijsko klimo in sorodne pojme, kot sta organizacijska kultura in zadovoljstvo zaposlenih ter povezava med njimi. Predstavili bomo pojem organizacijske klime, kako jo merimo in proučujemo. Opredelili smo tudi ukrepe za vzpostavitev spodbudne organizacijske klime ter kakšen je postopek spreminjanja le-te na boljše. Ugotavljali smo tudi vpliv organizacijske klime na poslovanje in uspešnost podjetja ter vedenje ljudi. Posebej smo opisali tudi najbolj pogoste dimenzije organizacijske klime. Prav tako smo opredelili pojem zadovoljstva zaposlenih ter kaj to pomeni za podjetje in kako ga merimo. V raziskovalnem delu smo predstavili organizacijsko klimo in zadovoljstvo zaposlenih v mikro podjetjih na Koroškem, natančneje v občini Radlje ob Dravi. Statistično smo obdelali in razložili rezultate.
Ključne besede: organizacijska klima, organizacijska kultura, zadovoljstvo zaposlenih, dimenzije organizacijske kulture, mikro podjetja.
Objavljeno v DKUM: 09.09.2015; Ogledov: 1406; Prenosov: 262
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

5.
VPLIV KULTURE NA MEDNARODNA POGAJANJA
Grega Gomilšek, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: V diplomskem seminarju smo opredelili kulturo in navedli kulturne dejavnike: jezik, religija, vrednote, prepričanja, vedenje, navade, izobrazba ter socialni sistem na katere morajo biti mednarodni pogajalci oziroma poslovneži pozorni, ko raziskujejo tujo kulturo. Omenili smo tudi dve proučitvi nacionalnih kulturnih razlik po Hofstedu in Trompenaarju. Seveda je raziskovanje tuje kulture pomembno, saj se drugače lahko poslovna pogajanja končajo neuspešno. Prav tako smo opredelili, kaj pravzaprav so mednarodna pogajanja ter navedli nekatere modele. Pokazali pa smo tudi, kakšen je proces pogajanj ter s tem pokazali, da ne gre samo za prepričevanje drug drugega, temveč gre za veliko bolj natančno načrtovanje. Pomembno pa je, da si pri vsakih pogajanjih zadanemo določene cilje, katere želimo z našimi strategijami doseči. Kulturne razlike so zelo pomembne pri pogajanjih, zaradi česar jih je potrebno preučiti, ko se pogajamo s tujo državo. Dejstvo je, da se brez dobre analize in preučitve tuje kulture ne moremo uspešno pogajati. Analizirali smo kulturo in pogajalski slog ZDA, Japonske in Nemčije ter z uporabo Hofstedejeve analize prikazali njihove temeljne razlike.
Ključne besede: Ključne besede: kultura, kulturni dejavniki, dimenzije kulture, mednarodna pogajanja, proces pogajanj, medkulturna pogajanja, ZDA, Japonska, Nemčija
Objavljeno v DKUM: 10.11.2011; Ogledov: 3029; Prenosov: 402
.pdf Celotno besedilo (635,62 KB)

6.
MEDNARODNA POSLOVNA POGAJANJA V POGOJIH RAZLIČNIH KULTUR - PRIMER EVROPE, AZIJE IN AMERIKE
Peter Tominc, 2009, diplomsko delo

Opis: Kot je razvidno iz pričujočega dela je za mednarodnega pogajalca pomembno, da se zaveda pomena, ki ga predstavljajo mednarodna poslovna pogajanja in vloge, ki jo pri teh igra kultura obravnavane države. Navedeni primeri dokazujejo, da se države razlikujejo glede različnih sestavin kulture, ki jih moramo upoštevati, če želimo zagotoviti uspeh pogajanj. Mednarodni pogajalec mora zato že pred začetkom samih pogajanj posvetiti znaten čas za pridobivanje informacij o vedenjskih in ostalih kulturnih značilnostih nasprotne strani, saj bo le tako lahko pristopil k pogajanjem na ustrezen način, ki ga bo nasprotna stran akceptirala in bo z njim uspešen. Menim, da je kultura v človeški zgodovini igrala velik pomen, ki ga do danes ni izgubila. Iz tega razloga je pomembno, da se tega pomena zavedamo in ga tudi upoštevamo pri svojih dejanjih v odnosu do pripadnikov drugih kultur, kamor spadajo tudi mednarodna poslovna pogajanja.
Ključne besede: kultura, pogajanja, vrednote, kulturna področja, kulturne razlike, dimenzije kulture
Objavljeno v DKUM: 30.11.2009; Ogledov: 3413; Prenosov: 507
.pdf Celotno besedilo (700,39 KB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici