| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ODNOS SREDNJEŠOLCEV DO ŠPORTA
Sandi Draškovič, 2010, diplomsko delo

Opis: Gibanje je osnovna značilnost človekovega premikanja, ki ga spremlja skozi njegovo celotno življenje. Vse oblike osnovnega gibanja, kot so: hoja, tek, plezanje, skoki, meti in druge so se razvijale v naravnem okolju. Področje športne vzgoje zajema vse oblike osnovnega gibanja ter zadovoljuje psihofizične potrebe mladostnikov. Športna vzgoja srednješolca čustveno sprosti in razbremeni, omogoča mu doživljanje ugodja in uspeha ter spremljanje lastnega razvoja in napredka. Tako vpliva na pridobivanje pozitivne samopodobe in spoštovanja.
Ključne besede: šport, srednja šola, športna vzgoja, odnos do športa, odnos do športne vzgoje, dijaki srednje šole.
Objavljeno: 17.06.2010; Ogledov: 2273; Prenosov: 234
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

2.
ODNOS DIJAKOV RAZLIČNIH SREDNJIH ŠOL DO GLASBENE VZGOJE
Denis Dugar, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Odnos dijakov različnih srednjih šol do glasbene vzgoje je predstavljena raziskava s pomočjo ankete na petih slovenskih pomurskih srednjih šolah. V teoretičnem delu diplomskega dela so zbrane pomembne vsebine o glasbeni vzgoji v srednješolskih programih. Nekaj teh glasbeno teoretičnih vsebin se nanaša tudi na predšolsko obdobje in osnovnošolsko stopnjo izobraževanja. V sami teoretični obravnavi diplomskega dela je s pomočjo preučene literature razložen tudi odnos dijakov do pouka glasbene vzgoje. V empiričnem delu so rezultati odgovorov anketnega vprašalnika, na osnovi katerih lahko sklepamo na odnos dijakov pomurskih srednjih šol do glasbene vzgoje.
Ključne besede: glasba, umetnost, glasbena vzgoja, srednje šole, dijaki, Pomurje
Objavljeno: 07.05.2014; Ogledov: 869; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (2,47 MB)

3.
Preživljanje prostega časa dijakov mariborskih srednjih šol
Petra Tomšić, 2017, magistrsko delo

Opis: V okviru pričujoče magistrske naloge smo preučili oblike in načine preživljanja prostega časa dijakov mariborskih srednjih šol glede na spol, starost, socioekonomski status, šolski uspeh, lokacijo bivanja (bivanje v dijaškem domu ali družini), subjektivno oceno zadovoljstva z življenjem in glede na samoocenjeno zdravje. Na podlagi teoretičnega dela naloge lahko povzamemo, da je prosti čas pomembno življenjsko področje, vir možnosti, svobode in izobraževanja, ki potencialno omogoča celovit razvoj posameznika na umskem, čustvenem, moralnem, socialnem, telesnem in osebnostnem področju. V pričujoči magistrski nalogi smo analizirali, v kolikšni meri mladostniki izkoriščajo priložnosti, ki jim jih potencialno omogoča prosti čas. Skladno s tem, so nas zanimali najpogostejši načini preživljanja prostega časa med mladimi. Naš namen je bil ugotoviti, ali med dijaki, ki so v času šolanja nastanjeni v dijaškem domu in dijaki, ki v času šolanja bivajo doma, obstajajo razlike v preživljanju prostega časa. Dijaški domovi so namreč institucije, ki ob skrbno premišljeni organizaciji nudijo dijakom različne strukturirane prostočasne aktivnosti, ki omogočajo izobraževanje, razvedrilo in sprostitve. Podatki za analizo so bili pridobljeni s pomočjo enostavnega priložnostnega vzorca dijakov mariborskih srednjih šol (N = 332). Na osnovi empirične raziskave smo ugotovili, da so med mariborskimi dijaki najpogostejši načini preživljanja prostega časa znotraj dejavnosti pasivnega značaja, kot so poslušanje glasbe, uporaba spletnih omrežji, pogovarjanje po telefonu ter druženje s prijatelji. Med dijaki, nastanjenimi v dijaškem domu in tistimi, ki prebivajo doma, ne ugotavljamo razlik v načinih preživljanja prostega časa. Rezultati analiz kažejo, da med spoloma ni statistično značilnih razlik v pogostosti ukvarjanja s športnimi aktivnosti in pogostosti obiskovanja lokalov. Naša raziskava je potrdila statistično značilne razlike med spoloma v pogostosti ukvarjanja s nestrukturiranimi dejavnosti. Rezultati so pokazali tudi, da ni statistično značilnih razlik med različno starimi mladostniki v pogostosti ukvarjanja s športnimi dejavnostmi. Raziskava je potrdila statistično značilno povezanost med pogostostjo obiskovanja kulturnih prireditev in socioekonomskim statusom. Izsledki raziskave kažejo statistično značilno pozitivno povezanost med šolskim uspehom in pogostostjo ukvarjanja s strukturiranimi dejavnosti. Po drugi strani rezultati analiz ne kažejo statistično značilne povezanosti pogostosti ukvarjanja s strukturiranimi dejavnosti in lokacijo bivanja in s subjektivno oceno zadovoljstva z življenjem. Ugotovljena je bila statistično značilna negativna povezanost med vrstniškimi prostočasnimi aktivnosti in šolskim uspehom. Rezultati analiz kažejo tudi statistično značilno pozitivno povezanost med športnimi aktivnosti in samoocenjenim zdravjem. Pričujoče magistrsko delo omogoča vpogled v prostočasne aktivnosti dijakov mariborskih srednjih šol. Rezultati raziskave odpirajo nova vprašanja o težavah in potrebah mladih za bolj aktivno preživljanje prostega časa.
Ključne besede: prosti čas, dijaki, prostočasne aktivnosti, dijaški dom, pasivni in aktivni prosti čas, mariborske srednje šole
Objavljeno: 11.08.2017; Ogledov: 503; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici