| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Učne navade dijakov s posebnimi potrebami v programu nižjega poklicnega izobraževanja
Majda Schmidt, Helena Čreslovnik, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: Temeljna spoznanja in emirične raziskave opozarjajo, da med dijaki s posebnimi potrebami in dijaki brez le-teh obstajajo statistično pomembne razlike na štirih področjih učnih navad, in sicer: na področju motivacije, na področju učenja in učnih tehnik, na čustvenem področju ter na socialnem področju. Med zaskrbljujočimi ugotovitvami, povezanimi z učnimi navadami, posebej izpostavljamo dejstvo, da dijake s posebnimi potrebami v programih nižjega poklicnega izobraževanja v naši študiji zaznavamo kot manj učinkovite in manj kompetentne za spoprijemanje z učnimi in delovnimi nalogami. Ti dijaki ne poznajo učinkovitih načinov in strategij za uspešnejše učenje, kar jih ob neuspehih vodi do občutij frustracije in nemoči. Da bi nižje poklicne šole lahko predstavljale kakovostna, učinkovita in podporna vzgojno-izobraževalna okolja za dijake s posebnimi potrebami (posebej za tiste kognitivnimi težavami), bi morale razviti modele učenja/poučevanja, ki predstavljajo dobro alternativo glede na tradicionalno usmerjene vzgojno-izobraževalne pristope.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, poklicno in strokovno izobraževanje, dijaki s posebnimi potrebami, integracija, učne navade
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1336; Prenosov: 57
URL Povezava na celotno besedilo

2.
Strukturalna analiza samoodločanja pri dijakih s posebnimi potrebami in dijakih brez posebnih potreb v srednjih poklicnih in strokovnih šolah
Marta Licardo, 2015, doktorska disertacija

Opis: V doktorski nalogi se ukvarjamo s samoodločanjem, zlasti pri dijakih z učnimi težavami. Skozi raziskovalno delo iščemo sinergijo med problemi, s katerimi se soočamo v procesih inkluzije za to populacijo dijakov, in možnostmi, ki jih ponuja samoodločanje za bolj uspešno spoprijemanje s problemi, ki se porajajo. V teoretičnem delu predstavljamo kratek zgodovinski pregled nastanka teorij ter različne teoretične pristope in avtorje. Raziskovanje samoodločanja na teoretični in empirični ravni ponuja široke možnosti uporabe v praksi, in kot kažejo raziskave, lahko bistveno pripomore k bolj uspešnemu doseganju ciljev, višjemu šolskemu uspehu, uspešnejšemu prehodu na trg dela. Samoodločanje je po funkcionalnem modelu veščina, ki se je lahko naučimo z učenjem veščin izbiranja, odločanja, reševanja problemov, zastavljanja in doseganja ciljev ter drugih veščin, kot so samoopazovanje, samovrednotenje, spodbujanje sebe, samozavedanje, opolnomočenje in samozagovorništvo. Za spodbujanje samoodločanja pri dijakih s posebnimi potrebami potrebujemo tudi ustrezno šolsko okolje, ki s svojimi vrednotami in odprtostjo to omogoča in podpira. V empiričnem delu primerjamo stopnjo samoodločanja med dijaki s posebnimi potrebami in dijaki brez posebnih potreb (N=122), ugotavljamo razlike med spoloma, povezanost med samoodločanjem in učnim uspehom, zaznavanje samoodločanja dijaka s strani učiteljev ter samoodločanje v individualiziranih programih. Ugotovili smo, da dijaki s posebnimi potrebami izkazujejo nižjo stopnjo samoodločanja kot vrstniki (zlasti v izvršilnih funkcijah), da je samoodločanje pomembno povezano s šolskim uspehom, da se zaznave dijakov o njihovem samoodločanju razlikujejo od zaznav učiteljev ter da je treba dijake s posebnimi potrebami spodbujati v proaktivni komunikaciji, samostojnem učenju, izvršilnih funkcijah in večji stopnji vključenosti v proces individualiziranega programa.
Ključne besede: samoodločanje, dijaki s posebnimi potrebami, učne težave, inkluzija
Objavljeno v DKUM: 30.03.2015; Ogledov: 2944; Prenosov: 503
.pdf Celotno besedilo (3,54 MB)

3.
Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici