Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrskem delu so bili obravnavani poznavanje, raba in razumevanje pregovorov med srednješolci in srednješolkami različnih izobraževalnih programov (gimnazija, zdravstvena nega, strojništvo, predšolska vzgoja) ter v različnih regijah (na Gorenjskem in Štajerskem). Zanimalo me je, ali glede na smer izobraževanja in regijo, v kateri se izobražujejo, med njimi prihaja do razlik. V teoretičnem delu sta bila predstavljena paremiologija in njen razvoj, v empiričnem delu pa so bili najprej pregledani temeljni dokumenti za pouk slovenščine, tj. učni načrt za gimnazije oziroma katalogi znanja za programe zdravstvena nega, strojništvo in predšolska vzgoja. Raziskano je bilo, na katerih mestih učnega načrta oziroma kataloga znanja se pojavi obravnava pregovorov, na primeru učbeniških kompletov Na pragu besedila 1–4 in Branj 1–4 pa tudi, ali so naloge in vprašanja vezana tudi na pregovore ter ali so ti uporabljeni npr. kot naslovi poglavij oziroma učnih sklopov. S pomočjo anketnega vprašalnika je bilo preverjeno, kako dijaki in dijakinje izbranih šol spoznavajo pregovore, kakšno je njihovo poznavanje pregovorov iz t. i. paremiološkega optimuma in katere pregovore uporabljajo. Rezultati so pokazali, da so imeli anketiranci in anketiranke težave pri opredeljevanju izraza pregovor, da pogosto niso ločevali pregovorov od drugih paremioloških enot, zlasti rekov in frazemov, da so imeli težave tudi pri prepoznavanju konkretnega pregovora v sobesedilu in pojasnjevanju njegovega pomena. Kljub temu pa je opazno, da med srednješolci in srednješolkami prevladuje pozitiven odnos do pregovorov. Pri poznavanju, rabi in razumevanju pregovorov ni bilo opaženih bistvenih razlik glede na smer izobraževanja in regijo.
Ključne besede: pregovor, paremiologija, dijaki in dijakinje, Gorenjska, Štajerska.
Objavljeno v DKUM: 27.08.2019; Ogledov: 1221; Prenosov: 118
Celotno besedilo (1,88 MB)