| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 52
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Spolno vedenje velenjskih srednješolcev : (diplomsko delo)
Tanja Kontič, 2009, diplomsko delo

Ključne besede: dijaki, adolescenti, spolnost, spolno vedenje, kontracepcija, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 09.03.2009; Ogledov: 3548; Prenosov: 590
.pdf Celotno besedilo (416,56 KB)

2.
3.
SPODBUDE IN ZAVORE PRI UČENJU
Kristina Fink, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je analiza spodbud in zavor pri učenju. Zanimalo nas je, katere so glavne spodbude in zavore pri učenju. V diplomskem delu smo podrobno raziskali, kaj so učenje, motivacija in motivacija za učenje. Da bi ugotovili, katere so spodbude in zavore, ki vplivajo na učenje dijakov, smo izvedli raziskavo na dveh srednjih šolah in rezultate nato primerjali med seboj. V raziskavo smo vključili dijake Srednje zdravstvene šole Ljubljana (SZŠ) in dijake Tehniškega šolskega centra Kranj (TŠC). Spraševali smo jih o tem, kaj jih najbolj motivira za učenje, kaj jih pri učenju zavira, kakšna je njihova samopodoba v povezavi z motivacijo za učenje, kakšen vpliv ima profesorjevo podajanje snovi na motivacjo za učenje, kakšne so njihove učne navade in kako se starši zanimajo za njihovo učenje. Ugotovili smo, da dijake na obeh srednjih šolah za učenje spodbujajo in zavirajo podobni dejavniki. Rezultati raziskave so pokazali, da je največja spodbuda za učenje ta, da se zavedajo pomembnosti izobrazbe v življenju, največja zavora pa je nezanimiva učna snov. Na podlagi analize smo tudi ugotovili, da med mnenji dijakov SZŠ in TŠC ne obstajajo bistvene razlike o tem, kakšna je njihova samopodoba, kako se starši zanimajo za njihovo učenje in kakšne so njihove učne navade. Ugotovili smo tudi, da dijaki SZŠ načinu posredovanja znanja in odnosu profesorja do dijakov pripisujejo večji pomen kot dijaki TŠC.
Ključne besede: - dijaki - spodbude - zavore - samopodoba - učenje - starši - učitelji
Objavljeno: 28.09.2009; Ogledov: 2111; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

4.
BRALNE NAVADE DIJAKOV ČETRTIH LETNIKOV GIMNAZIJSKEGA PROGRAMA TER NJIHOVI POGLEDI NA MATURITETNO BRANJE 2009
Simona Sakelšek, 2009, diplomsko delo

Opis: Branje omogoča dostop do sveta. Brati se pravzaprav učimo vse življenje, zato je učenje branja vseživljenjski proces. Različni ljudje beremo na različne načine: otroci berejo drugače od mladostnikov, mladostniki drugače od odraslih in učenci drugače od učiteljev. Govorimo tudi o bolj ali manj izkušenih ali občutljivih bralcih ter o bolj ali manj obveščenih in kritičnih bralcih. Bralne sposobnosti je mogoče, tako kot vse druge sposobnosti, razvijati z vajo. S pogostim in načrtovano vodenim branjem se je mogoče naučiti boljše, učinkoviteje in bolj kritično brati razna besedila, še posebej umetnostna besedila. Cilj branja je torej razumevanje prebranega oz. oblikovanje smiselne razlage o prebrani vsebini. Diplomska naloga vsebuje dva dela. V prvem, teoretičnem delu diplomske naloge opredelim kaj je to branje, zakaj se učimo brati in zakaj sploh naj bi branje bilo pomembno. Nato sledijo definicije branja, vrste branja, bralna zmožnost, bralni interes, bralna pismenost bralna motivacija in maturiteno branje 2009. V empiričnem delu sem iskala odgovore na zastavljena vprašanja, povezana z bralnimi navadami dijakov ter njihovimi pogledi na maturitetno branje 2009. Zanimalo me je, koliko berejo oz. ali svoj prosti čas namenijo branju knjig, kakšen je njihov odnos do branja, itd. Nato so dijaki izražali svoja mnenja o izboru knjig za maturitetno branje, o načinih obravnave maturitetnega branja, o predlogih za maturitetno branje. Dijaki so odgovarjali tudi na vprašanje, ali se pri interpretacijah vključujejo v razpravo in iz kakšnih razlogov se ne. Zanimalo me je tudi, ali se kdaj izven šole pogovarjajo o prebranih besedilih. V zadnjem delu ankete pa me je zanimala zmožnost literarnega branja (razumevanje, doživljanje, vrednotenje).
Ključne besede: branje, bralne navade, bralni interes, matura, dijaki gimnazijskega programa
Objavljeno: 23.12.2009; Ogledov: 2469; Prenosov: 306
.pdf Celotno besedilo (671,30 KB)

5.
ODNOS SREDNJEŠOLCEV DO ŠPORTA
Sandi Draškovič, 2010, diplomsko delo

Opis: Gibanje je osnovna značilnost človekovega premikanja, ki ga spremlja skozi njegovo celotno življenje. Vse oblike osnovnega gibanja, kot so: hoja, tek, plezanje, skoki, meti in druge so se razvijale v naravnem okolju. Področje športne vzgoje zajema vse oblike osnovnega gibanja ter zadovoljuje psihofizične potrebe mladostnikov. Športna vzgoja srednješolca čustveno sprosti in razbremeni, omogoča mu doživljanje ugodja in uspeha ter spremljanje lastnega razvoja in napredka. Tako vpliva na pridobivanje pozitivne samopodobe in spoštovanja.
Ključne besede: šport, srednja šola, športna vzgoja, odnos do športa, odnos do športne vzgoje, dijaki srednje šole.
Objavljeno: 17.06.2010; Ogledov: 2312; Prenosov: 235
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

6.
POZNAVANJE IN STALIŠČA DIJAKOV IN ŠTUDENTOV DO GENETSKEGA ZDRAVLJENJA
Gordana Hojnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Napredek bioloških znanosti in tehnologij obeta številne možnosti zdravljenja genetskih bolezni, ki jih bodo najverjetneje deležne prihajajoče generacije, morda tudi naši anketiranci. Genetsko zdravljenje je danes še večinoma v razvoju. Ker se oblikovanje stališč in vrednot začne že v mladosti ter nadaljuje vse življenje, bi lahko stališča o genetskem zdravljenju vsaj deloma sooblikovali učitelji in šolska praksa. S pomočjo ankete smo želeli ugotoviti, kakšno je znanje, vedenje, mišljenje, sprejemanje, zanimanje in odnos dijakov tretjih in četrtih letnikov dveh srednjih šol in študentov, ki končujejo študij biologije dveh fakultet, do genetskega zdravljenja ter kakšne so razlike med tema dvema skupinama. Vsem anketiranim se je zdela tema zanimiva. Ugotovili smo, da imajo anketirani študenti biologije več znanja o genetiki in bolj dodelano mnenje o genetskem zdravljenju kot dijaki. Odgovori študentov natančneje opisujejo njihova stališča, medtem ko dijaki še niso povsem opredeljeni glede anketnih primerov, saj si ne znajo predstavljati postopka takšnega zdravljenja.
Ključne besede: genetsko zdravljenje, genetske bolezni, dijaki, študenti, didaktika biologije.
Objavljeno: 08.07.2010; Ogledov: 1673; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

7.
Subvencioniranje šolskih vozovnic za dijake in študente v železniškem prometu : diplomsko delo
Dževahira Antić, 2010, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi smo se omejili predvsem na problematiko šolskih vozovnic v ţelezniškem potniškem prometu, saj menimo, da večina dijakov in študentov ne ve, kakšne popuste in ugodnosti lahko koristijo v ţelezniškem prometu. S pričetkom šolskega pouka je potrebno poskrbeti tudi za prevoz od kraja bivanja do kraja šolanja. Za vse tiste, ki ne stanujejo v dijaških ali študentskih domovih, pomeni to vsakodnevni prevoz od doma do kraja, kjer je šola in nazaj. Prevoz z vlakom je v tem primeru zelo dobra izbira, saj Slovenske ţeleznice d.o.o., kot nacionalni ţelezniški prevoznik, ţe tradicionalno nudijo moţnost cenejšega prevoza z vlakom. Da bi se izognili vsakodnevnim nakupom ter prihranili na času posameznika, je najboljša izbira vsekakor nakup šolske abonentske vozovnice za dijake, vajence in študente, ki jih prodajajo na ţelezniških potniških blagajnah od 20. avgusta dalje za posamezno šolsko leto. Upravičenci, kot npr. dijaki, vajenci in študentje višjih šol zaprosijo za subvencijo k ceni mesečne vozovnice, ki jo je vpeljal pravilnik o subvencioniranju mesečnih vozovnic. Namen diplomske naloge je predstaviti rešitev za prodajo šolskih vozovnic v ţelezniškem potniškem prometu in s tem posledično pridobiti še več potnikov, ki bi lahko potovali ceneje in ugodneje v notranjem prometu.
Ključne besede: dijaki, študentje, šolske vozovnice, železniški promet, subvencioniranje
Objavljeno: 04.05.2011; Ogledov: 1968; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (3,48 MB)

8.
ZADOVOLJSTVO DIJAKOV Z IZOBRAŽEVANJEM NA OBMOČJU KRANJA
Anže Škrlec, 2011, diplomsko delo

Opis: Državni razvojni program, veljavna šolska zakonodaja, Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju, razvoj v gospodarstvu in v šolskih politikah, na katere se šole počasi odzivajo, usmeritve in novosti v slovenskem šolskem sistemu, ki terjajo sodelovanje šol z okoljem, ter trženjski procesi v šolstvu v slovenskem in širšem prostoru silijo šole, da se organizirajo tako, da bodo učitelji bolj usmerjeni v zadovoljevanje pričakovanj, potreb in želja učencev/dijakov, staršev ter širšega šolskega okolja, pri tem pa bodo zadovoljevali tudi svoje potrebe in potrebe šole, v kateri so zaposleni. Marketinška kultura šole, ki se kaže v kakovosti dela, zadovoljstvu učencev, staršev in učiteljev, v medosebnih odnosih, konkurenčnosti, organiziranosti, komunikaciji in inovativnosti, lahko pomembno vpliva na preprečevanje aktualnih problemov v šolah, kamor zagotovo sodijo tudi različne oblike nasilja, izostajanje od pouka, nemotiviranost učencev, osip učencev, hkrati pa povečuje identifikacijo učiteljev in učencev s šolo in krepi položaj šole v lokalnem okolju. Cilj, ki bi ga radi dosegli, je spodbuditi šole k spreminjanju šolske kulture, kar bo prinašalo koristi učencem, staršem, okolju, šolam in zaposlenim v njih.
Ključne besede: zadovoljstvo, marketinški, trženjski splet, motivacija, izobraževanje, dijaki
Objavljeno: 22.12.2011; Ogledov: 1371; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

9.
ŠOLSKI ESEJ
Simona Šlamberger, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo besedno zvezo šolski esej, ki tudi pri nas v novejšem času označuje besedilo, ki ga dijaki pišejo o najrazličnejših temah v času šolanja pred maturo. Gre za zelo zahtevno besedilno vrsto, v kateri naj bi dijaki svoje literarnoteoretično in literarnozgodovinsko znanje nadgradili z lastnim razmišljanjem in problemskim pristopom o danem besedilu. Diplomsko delo smo razdelili na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo se najprej poglobili v sam pojem esej. Podamo kratek zgodovinski pregled in poudarimo pomen Michela de Montaigna in Francisa Bacona. Podali smo tudi kratek pregled slovenskih esejistov in temeljne značilnosti eseja. Osrednji del naloge predstavlja šolski esej. Tukaj smo zajeli pripravljanje dijakov in razvijanje šolskega eseja po letnikih ter ocenjevanje šolskega eseja na maturi. V drugem, empiričnem, delu pa smo, s pomočjo anketnega vprašalnika za profesorje na gimnazijah, raziskali, kako poteka pripravljanje dijakov na pisanje šolskega eseja v praksi. V anketi smo spraševali profesorje, katere vaje najpogosteje izvajajo, kot pripravo na pisanje eseja, kako je z interpretativnim in razpravljalnim esejem, nekaj vprašanj je bilo v zvezi z ocenjevanjem ter kako znanje usvajajo dijaki. V tem delu smo predstavili namen, metodologijo, spoznanja in ugotovitve raziskave. Naš temeljni cilj je bil šolski esej in uspešna priprava gimnazijcev skozi vsa štiri leta šolanja na pisanje šolskega eseja na zaključni preizkušnji – maturi. Vse to pa je podkrepljeno s primeri iz praktičnega dela z dijaki.
Ključne besede: Ključne besede: esej, šolski esej, šolski esej na maturi, pripravljanje dijakov, matura, dijaki gimnazijskih programov.
Objavljeno: 27.02.2012; Ogledov: 4016; Prenosov: 577
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

10.
ODNOS DIJAKOV IN PEDAGOŠKIH DELAVCEV DO NASILJA V DIJAŠKIH DOMOVIH
Olga Dečman Dobrnjič, 2012, doktorska disertacija

Opis: V teoretičnem delu govorimo o vrstah in modelih organizacij, organizacijskih ciljih, viziji, smotrih ter politiki in strukturi organizacije. Posebej opredeljujemo dijaške domove kot organizacije ter pojasnjujemo pomen organizacijske kulture in uvajanja sprememb vzgojno-izobraževalne organizacije. Opredelimo vloge in kompetence vzgojitelja kot odgovornega nosilca vzgojnega procesa v dijaških domovih. V nadaljevanju iz različnih teoretičnih izhodišč ugotavljamo vzroke za pojavnost nasilja. Pojasnjujemo nasilje kot posledico agresije in zlorabe moči. Veliko je dejavnikov nasilja, v našem diskurzu iz različnih teoretičnih izhodišč osvetljujemo družino in šolsko okolje kot najpomembnejša dejavnika nasilja. Pojasnjujemo vrste in oblike nasilja ter njegove posledice za žrtve in okolje. Prikazujemo preventivne akcije proti nasilju v različnih evropskih državah in nacionalno politiko preventive proti nasilju v slovenskem šolskem okolju. Iz teoretičnih izhodišč disertacije lahko zaključimo, da na odnose v organizaciji vplivajo: organiziranost organizacije ter organizacijska struktura in kultura, da so dijaški domovi del šolskega okolja, ki so različnih organizacijskih oblik, v njih bivajo dijaki in ostali vključeni, nosilci vzgojno izobraževalnega procesa pa so pedagoški delavci (vzgojitelji). V dijaških domovih se dogaja kulturna hibridizacija. Ugotavljamo, da sta družina in šolsko okolje zelo pomembna dejavnika nasilja, da imajo otroci in mladostniki, ki so dalj časa žrtve nasilja, trajne posledice na osebnem nivoju in v odnosnih relacijah, da se družba vse bolj zaveda posledic nasilnih dejanj, da države sistemsko pristopajo k preprečevanju nasilja v družini in v šolskemu okolju tako, da sprejemajo nacionalne smernice in programe preprečevanja nasilja v družbi, v družini in vzgoji in izobraževanju ter spreminjajo zakonodajo s tega področja. V empiričnem delu smo raziskovali stališča, prepričanja in vedenjske namere ravnateljev, pedagoških delavcev (vzgojiteljev) in dijakov v odnosu do nasilnih dejanj, ki se dogajajo v dijaških domovih in v družini, ter ugotavljali, kako imajo dijaški domovi v vzgojno delo vključen menedžment preventive proti nasilju. Predmet našega raziskovanja je bil odnos do nasilja, v raziskavo je bilo vključenih 40 dijaških domov v Sloveniji (vsi dijaški domovi, ki so izvajali vzgojno-izobraževalno dejavnost v letu 2010). Raziskovalni vzorec je predstavljalo 23 ravnateljev (57,50 % populacije), 131 pedagoških delavcev (vzgojiteljev) (61,79 % populacije) in 1343 dijakov (25,18 % populacije). Ugotovili smo, da anketiranci najbolj resno ocenjujejo spolno, zatem fizično in nato psihično nasilje, da pedagoški delavci in dijaki bolj resno ocenjujejo nasilna dejanja, storjena v družini kot nasilna dejanja, storjena v šolskem okolju. Iz raziskave izhaja, da pedagoški delavci statistično višje ocenjujejo zasluženo višino kazni kot dijaki, ter da ženske v primerjavi z moškimi bolj resno ocenjujejo nasilna dejanja. Ugotavljamo, da obstajajo statistično pomembne razlike v oceni resnosti nasilnih dejanj v odvisnosti od organizacijske oblike dijaškega doma. Najbolj resno ocenjujejo nasilna dejanja nad istospolno usmerjenimi dijaki in skupinami v samostojnih dijaških domovih, sledijo zasebni dijaški domovi in dijaški domovi, ki so organizacijsko povezani s šolo. Obstajajo tudi statistično pomembne razlike v oceni resnosti nasilnih dejanj nad dijaki, ki javno in jasno opredeljujejo svojo versko pripadnost med samostojnimi domovi in domovi, ki so organizacijsko priključeni šoli, v prid samostojnih domov. Pedagoški delavci v primerjavi z dijaki bolj resno ocenjujejo nasilno dejanje nad versko in etično drugačnimi posamezniki in skupinami. Med dijaki in pedagoškimi delavci ne obstaja statistično pomembna razlika glede ocene resnosti nasilnih dejanj nad dijaki s posebnimi potrebami. Anketiranci bolj resno ocenjujejo nasilje nad dijaki s posebnimi potrebami, ki imajo specifične primanjkljaje, kot nad nadarjenimi dijaki. Ugotovili smo,
Ključne besede: organiziranost organizacije, organizacijska kultura, odnosi v organizaciji, dijaški dom, prepričanja, stališča in vedenjske namere do nasilnih dejanj, dijaki, pedagoški delavci, ravnatelji, stališča do nasilja, politika preventive proti nasilju
Objavljeno: 06.03.2012; Ogledov: 2220; Prenosov: 209
.pdf Celotno besedilo (2,41 MB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici