| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 55
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjava življenjskega sloga študentov in dijakov z vidika gibalne dejavnosti, prehranskih in spalnih navad
Lara Korez, 2021, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je ugotoviti življenjski slog študentske populacije in življenjski slog dijakov ter iz pridobljenih podatkov analizirati primerjavo življenjskega sloga med omenjenima skupinama merjencev in ugotoviti morebitna razhajanja. V raziskavo je bilo vključenih 164 dijakov in 235 študentov. Podatke smo pridobili s pomočjo spletne ankete in jih obdelali v računalniškem programu SPSS. Analizirali smo jih s pomočjo frekvenčnih distribucij (f, f %), χ2-preizkusa in t-testa za neodvisne vzorce. Rezultati raziskave so pokazali tako razlike kot podobnosti med omenjenima populacijama. Razlike so bile ugotovljene na področju pogostosti gibalno-športne dejavnosti v okviru pedagoškega procesa, časa sedenja, prehranjevanja, pogostosti pasivnega kajenja in opijanja. Večjih razlik ni bilo zaznanih na področju prostočasne gibalno-športne dejavnosti, vnosa tekočine, pogostosti kajenja in pitja alkoholnih pijač. Podobnosti so bile prav tako zaznane v skrajšanem času spanja med izpitnim obdobjem, pisnimi in ustnimi ocenjevanji v primerjavi z obdobjem brez izpitov, pisnih in ustnih ocenjevanj, v prisotnosti elektronskih naprav v spalnem prostoru, uporabi le-teh pred spanjem in v zavedanju negativnega vpliva modre svetlobe elektronskih naprav na kakovost spanja.
Ključne besede: življenjski slog, dijaki, študenti, telesna dejavnost, zdravo prehranjevanje, razvade, spanje
Objavljeno: 24.11.2021; Ogledov: 77; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

2.
Osveščenost srednješolcev o preprečevanju okužb s hpv
Nuša Krošl, 2021, diplomsko delo

Opis: Humani papilomavirusi so virusi, ki povzročajo okužbo spolovil, rodil in zadnjika. Poznamo več kot 100 različnih genotipov humanega papilomavirusa. Nevarni so za ženske in moške. Okužba lahko privede tudi do rakavih obolenj. Uporabili smo kvantitativno raziskovalno metodologijo, ki je povezana s filozofijo pozitivizma ter deskriptivno raziskovalno metodo. Rezultate raziskave smo dobili s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika preko aplikacije 1KA. Podatke smo analizirali s pomočjo opisne statistične metode. Za analizo smo uporabili program Microsoft Excel. Rezultate anketnega vprašalnika smo predstavili besedno ter grafično. Ugotovili smo, da srednješolci slabo poznajo okužbe, povzročene s humanimi papilomavirusi. Delež cepljenih srednješolcev proti humanemu papilomavirusu je nizek. Še vedno se med srednješolci pojavljajo napačne informacije o pomenu cepljenja ter prepričanje, da sta cepivo in okužba zgolj problem žensk. Z dobro osveščenostjo lahko zmanjšamo in omejimo širjenje okužbe s humanimi papilomavirusi. Na to lahko vplivajo predvsem zdravstveni delavci z zdravstveno vzgojo ter promocijo cepljenja. Ker se virus prenaša predvsem med mladimi, je smiselna informiranost in izobraževanje pri otrocih in mladini o humanem papilomavirusu ter o pomenu cepljenja za oba spola.
Ključne besede: humani papilomavirus, dijaki, cepljenje
Objavljeno: 30.06.2021; Ogledov: 151; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

3.
Povezanost velikih pet faktorjev osebnosti in samokontrole z akademsko nepoštenostjo med dijaki in študenti
Elena Vižintin, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, kako se akademska nepoštenost pri dijakih in študentih povezuje z osebnostnimi značilnostmi v okviru teorije »velikih pet« (ekstravertnost, sprejemljivost, nevroticizem in vestnost), znotraj vestnosti me je zanimala še povezanost akademske nepoštenosti z njeno poddimenzijo – samokontrolo. Dodatno so bile preverjene tudi povezave z demografskimi spremenljivkami (spol, stopnja šolanja in smer šolanja). V raziskavi je sodelovalo 222 dijakov in študentov različnih študijskih smeri, ki so izpolnili Vprašalnik velikih pet BFI, Vprašalnik samokontrole BSCS, Vprašalnik akademske nepoštenosti ADI ter Vprašalnik z demografskimi podatki. Rezultati so pokazali, da se tisti posamezniki, ki so manj sprejemljivi, manj čustveno stabilni, bolj ekstravertni in manj vestni, se pogosteje vključujejo v dejanja akademske nepoštenosti, znotraj vestnosti se je kot pomembna pokazala tudi nizka stopnja posameznikove samokontrole. V okviru demografskih spremenljivk so se pokazale razlike glede na spol, stopnjo šolanja in starost v smeri, da so dijaki/dijakinje, moški in dijaki/študenti poslovnih ved bolj akademsko nepošteni v primerjavi s študenti, ženskami in dijaki/študenti drugih, neposlovnih ved. Raziskava je ena izmed prvih na slovenskih tleh, ki se osredotoča na povezanost osebnosti in akademske nepoštenosti, ključna pa je predvsem za ozaveščanje problematike pojava akademske nepoštenosti, ki se je pokazala kot zelo pogosta.
Ključne besede: akademska nepoštenost, osebnost, velikih pet, samokontrola, dijaki, študenti.
Objavljeno: 20.12.2019; Ogledov: 869; Prenosov: 195
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

4.
Karierni razvoj dijakov na področju srednjega strokovnega izobraževanja v Biotehniškem centru Naklo
Veronika Gorjanc, 2019, magistrsko delo

Opis: Gradnja in oblikovanje kariere posameznika je v današnjem času vseživljenjski proces, ki ga je potrebno skrbno načrtovati. Ker smo v času velikih družbenih in gospodarskih sprememb, se od posameznika pričakuje veliko motiviranosti, energije, vztrajnosti, predvsem pa dobra prilagodljivost za trg dela, tako na področju strokovnega znanja kot osebnostnih lastnosti in kompetenc. Zaradi sprememb na trgu dela je potrebno že v srednji šoli dijakom pomagati in jih usmerjati pri oblikovanju in razvoju kariere tudi s pravo izbiro delodajalca, pri katerem bodo opravljali praktično usposabljanje z delom in pridobivali nova strokovna znanja, veščine in razvijali kompetence. To jim bo lahko pomagalo pri večji konkurenčnosti in uspešnem participiranju na trgu dela, ki je danes zelo nepredvidljiv in spremenljiv. Na osnovi teoretičnih spoznanj smo v empiričnem delu naloge med dijaki srednjega strokovnega izobraževanja izvedli raziskavo o gradnji kariere v Biotehniškem centru Naklo, ki so že imeli izkušnjo z opravljanjem praktičnega usposabljanja z delom pri delodajalcu. Cilj raziskave je bil ugotoviti, ali starost dijakov vpliva na pričetek gradnje kariere in na zavedanje o tem, da lahko na praktičnem usposabljanju pridobivajo nova znanja in spretnosti, ki jim bodo v pomoč pri oblikovanju njihove kariere. Pri tem smo želeli od dijakov dobiti povratno informacijo o zavedanju pomembnosti ključnih kompetenc in poznavanju vsebin kariernih centrov. Rezultati raziskave so pokazali, da je eden od temeljnih gradnikov kariere dijakov praktično usposabljanje pri delodajalcih, pri katerih dijaki pridobivajo nova znanja, spretnosti in kompetence, ki so pomembne pri njihovi nadaljnji karieri. Na podlagi raziskave, ki je pokazala, da bi dijaki uporabljali aktivnosti kariernega centra in pregleda različne strokovne literature ter različnih že vzpostavljenih kariernih centrov po Sloveniji, smo podali tudi model kariernega centra, ki bi ga vzpostavili v Biotehniškem centru Naklo, kot pomoč pri povezovanju dijakov in delodajalcev.
Ključne besede: - kariera, - karierni center, - dijaki, - trg dela, - praktično usposabljanje z delom.
Objavljeno: 16.10.2019; Ogledov: 391; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (2,29 MB)

5.
Poznavanje pregovorov med srednješolci na Gorenjskem in Štajerskem
Janja Sterle, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so bili obravnavani poznavanje, raba in razumevanje pregovorov med srednješolci in srednješolkami različnih izobraževalnih programov (gimnazija, zdravstvena nega, strojništvo, predšolska vzgoja) ter v različnih regijah (na Gorenjskem in Štajerskem). Zanimalo me je, ali glede na smer izobraževanja in regijo, v kateri se izobražujejo, med njimi prihaja do razlik. V teoretičnem delu sta bila predstavljena paremiologija in njen razvoj, v empiričnem delu pa so bili najprej pregledani temeljni dokumenti za pouk slovenščine, tj. učni načrt za gimnazije oziroma katalogi znanja za programe zdravstvena nega, strojništvo in predšolska vzgoja. Raziskano je bilo, na katerih mestih učnega načrta oziroma kataloga znanja se pojavi obravnava pregovorov, na primeru učbeniških kompletov Na pragu besedila 1–4 in Branj 1–4 pa tudi, ali so naloge in vprašanja vezana tudi na pregovore ter ali so ti uporabljeni npr. kot naslovi poglavij oziroma učnih sklopov. S pomočjo anketnega vprašalnika je bilo preverjeno, kako dijaki in dijakinje izbranih šol spoznavajo pregovore, kakšno je njihovo poznavanje pregovorov iz t. i. paremiološkega optimuma in katere pregovore uporabljajo. Rezultati so pokazali, da so imeli anketiranci in anketiranke težave pri opredeljevanju izraza pregovor, da pogosto niso ločevali pregovorov od drugih paremioloških enot, zlasti rekov in frazemov, da so imeli težave tudi pri prepoznavanju konkretnega pregovora v sobesedilu in pojasnjevanju njegovega pomena. Kljub temu pa je opazno, da med srednješolci in srednješolkami prevladuje pozitiven odnos do pregovorov. Pri poznavanju, rabi in razumevanju pregovorov ni bilo opaženih bistvenih razlik glede na smer izobraževanja in regijo.
Ključne besede: pregovor, paremiologija, dijaki in dijakinje, Gorenjska, Štajerska.
Objavljeno: 27.08.2019; Ogledov: 454; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

6.
Odnos dijakov do šolskega svetovalnega dela
Monika Kostanjšek, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo se ukvarjali s šolskim svetovalnim delom na srednjih šolah. Zanimalo nas je, kakšna je vloga šolske svetovalne službe na srednjih šolah, katere so njene naloge, kakšne so posebnosti svetovanja srednješolcem ter kakšne so izkušnje in odnos dijakov do šolskega svetovalnega dela. Pri šolskem svetovalnem delu na srednjih šolah je v ospredju poklicna orientacija in svetovanje dijakom pri prehajanju na naslednjo stopnjo izobraževanja ter reševanje različnih življenjskih težav. Šolski svetovalni delavci se pogosto poslužujejo neposrednih oblik pomoči, s katerimi se dijakom pomagajo spoprijemati s številnimi spremembami in težavami, s katerimi se srečujejo v obdobju mladostništva. V empiričnem delu nas je zanimalo šolsko svetovalno delo z vidika dijakov. Namen raziskave, ki smo jo opravili na sedmih srednjih šolah in je zajemala 376 dijakov, je bil ugotoviti, kakšen je odnos dijakov do šolskega svetovalnega dela in kakšne izkušnje imajo z njim. S pomočjo Mann-Whitneyevega U-preizkusa in 2 – preizkusa smo iskali razlike glede na spol in vrsto šole. Ugotovili smo, da so tako gimnazijci kot dijaki srednjih poklicnih in strokovnih šol dobro seznanjeni z delom šolske svetovalne službe, vendar se redko poslužujejo njene pomoči. Dijaki šolsko svetovalno službo dojemajo kot pomemben del šolskega okolja, vendar se pri iskanju pomoči pogosteje zatekajo k vrstnikom ali staršem.
Ključne besede: šolsko svetovalno delo, svetovalna služba, srednja šola, mladostništvo, dijaki
Objavljeno: 12.06.2018; Ogledov: 990; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (926,13 KB)

7.
Preživljanje prostega časa dijakov mariborskih srednjih šol
Petra Tomšić, 2017, magistrsko delo

Opis: V okviru pričujoče magistrske naloge smo preučili oblike in načine preživljanja prostega časa dijakov mariborskih srednjih šol glede na spol, starost, socioekonomski status, šolski uspeh, lokacijo bivanja (bivanje v dijaškem domu ali družini), subjektivno oceno zadovoljstva z življenjem in glede na samoocenjeno zdravje. Na podlagi teoretičnega dela naloge lahko povzamemo, da je prosti čas pomembno življenjsko področje, vir možnosti, svobode in izobraževanja, ki potencialno omogoča celovit razvoj posameznika na umskem, čustvenem, moralnem, socialnem, telesnem in osebnostnem področju. V pričujoči magistrski nalogi smo analizirali, v kolikšni meri mladostniki izkoriščajo priložnosti, ki jim jih potencialno omogoča prosti čas. Skladno s tem, so nas zanimali najpogostejši načini preživljanja prostega časa med mladimi. Naš namen je bil ugotoviti, ali med dijaki, ki so v času šolanja nastanjeni v dijaškem domu in dijaki, ki v času šolanja bivajo doma, obstajajo razlike v preživljanju prostega časa. Dijaški domovi so namreč institucije, ki ob skrbno premišljeni organizaciji nudijo dijakom različne strukturirane prostočasne aktivnosti, ki omogočajo izobraževanje, razvedrilo in sprostitve. Podatki za analizo so bili pridobljeni s pomočjo enostavnega priložnostnega vzorca dijakov mariborskih srednjih šol (N = 332). Na osnovi empirične raziskave smo ugotovili, da so med mariborskimi dijaki najpogostejši načini preživljanja prostega časa znotraj dejavnosti pasivnega značaja, kot so poslušanje glasbe, uporaba spletnih omrežji, pogovarjanje po telefonu ter druženje s prijatelji. Med dijaki, nastanjenimi v dijaškem domu in tistimi, ki prebivajo doma, ne ugotavljamo razlik v načinih preživljanja prostega časa. Rezultati analiz kažejo, da med spoloma ni statistično značilnih razlik v pogostosti ukvarjanja s športnimi aktivnosti in pogostosti obiskovanja lokalov. Naša raziskava je potrdila statistično značilne razlike med spoloma v pogostosti ukvarjanja s nestrukturiranimi dejavnosti. Rezultati so pokazali tudi, da ni statistično značilnih razlik med različno starimi mladostniki v pogostosti ukvarjanja s športnimi dejavnostmi. Raziskava je potrdila statistično značilno povezanost med pogostostjo obiskovanja kulturnih prireditev in socioekonomskim statusom. Izsledki raziskave kažejo statistično značilno pozitivno povezanost med šolskim uspehom in pogostostjo ukvarjanja s strukturiranimi dejavnosti. Po drugi strani rezultati analiz ne kažejo statistično značilne povezanosti pogostosti ukvarjanja s strukturiranimi dejavnosti in lokacijo bivanja in s subjektivno oceno zadovoljstva z življenjem. Ugotovljena je bila statistično značilna negativna povezanost med vrstniškimi prostočasnimi aktivnosti in šolskim uspehom. Rezultati analiz kažejo tudi statistično značilno pozitivno povezanost med športnimi aktivnosti in samoocenjenim zdravjem. Pričujoče magistrsko delo omogoča vpogled v prostočasne aktivnosti dijakov mariborskih srednjih šol. Rezultati raziskave odpirajo nova vprašanja o težavah in potrebah mladih za bolj aktivno preživljanje prostega časa.
Ključne besede: prosti čas, dijaki, prostočasne aktivnosti, dijaški dom, pasivni in aktivni prosti čas, mariborske srednje šole
Objavljeno: 11.08.2017; Ogledov: 1193; Prenosov: 254
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

8.
9.
VPLIV NAČINA UČENČEVE PRIPRAVE NA UČNI USPEH PRI OCENJEVANJU
Mihael Nedeljko, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo proučevali vpliv načina učenčeve priprave na uspešnost pri ocenjevanju. Osredotočili smo se na pripravo na ocenjevanje pri slovenščini in matematiki. Teoretični del obsega poglavja o preverjanju in ocenjevanju znanja, kjer smo po različnih avtorjih opredelili pojma preverjanje in ocenjevanje znanja. Opisali smo potek in posamezne etape učne ure. Del tega je tudi preverjanje in ocenjevanje znanja. Empirični del naloge temelji na iskanju razlik med načinom in časom priprave na ocenjevanje pri slovenščini in matematiki in uspešnostjo pri ocenjevanju. Za pridobivanje rezultatov na zastavljena vprašanja smo uporabili anketni vprašalnik, s katerim smo anonimno opravili anketiranje v 8. razredu osnovne šole, 2. letniku gimnazije in 2. letniku srednje 4-letne tehnične šole. Tako smo dobili vpogled v tri različne skupine šolske populacije. Anketiranje smo izvedli opravili spomladi 2016. Zajeti vzorec predstavlja na nivoju inferenčne statistike enostavni slučajnostni vzorec iz hipotetične populacije. Pri tem smo ugotovili, da se statistično značilne razlike pojavljajo zlasti med dojemanjem zahtevnosti ocenjevanja pri slovenščini in matematiki, pri čemer učenci dojemajo ocenjevanje pri slovenščini kot lažje v primerjavi z matematiko. Statistično značilno razliko ugotavljamo tudi pri tem, da domače naloge redno opravljajo učno uspešnejši učenci, in sicer pri obeh predmetih. Ustno ocenjevanje znanja pri matematiki dojemajo kot lažje v primerjavi s pisnim ocenjevanjem predvsem osnovnošolci, sledijo dijaki 4-letne tehnične srednje šole in nato gimnazijci. Pri slovenščini je rezultat podoben. Glede na stopnjo šolanja so statistično značilne razlike pri trditvah: 7 (Če se več časa učim, ponavadi dobim tudi boljo/višjo oceno.), 10 (Če dobim slabo oceno, se za naslednje ocenjevanje pripravljam dalj časa.) in 11 (Redno delam domače naloge.). Glede časa priprave na ocenjevanje pri matematiki glede na stopnjo šolanja ni statistično značilnih razlik, pri slovenščini pa le-te obstajajo. Učenci se na pisno ocenjevanje pripravljajo en teden prej, predvsem osnovnošolci in dijaki 4-letne srednje tehnične šole. Na ustno ocenjevanje pa se zadnji dan pred ocenjevanjem pripravljajo gimnazijci, en teden prej oz. vsak dan pa osnovnošolci. Statistično značilnih razlik med učnim uspehom in časom priprave na ocenjevanje pri matematiki in slovenščini ni.
Ključne besede: preverjanje znanja, ocenjevanje znanja, način priprave, domača naloga, ocena, učenje, učenci, dijaki
Objavljeno: 03.02.2017; Ogledov: 989; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (951,76 KB)

10.
NAVADE UŽIVANJA KOFEINA MED DIJAKI
Anja Hrastnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: V diplomskem delu smo predstavili kofein in njegov vpliv na dijake. Raziskovali smo navade uživanja napitkov, ki vsebujejo kofein, med dijaki, ter pozitivne in negativne učinke kofeina. Izdelki, ki vsebujejo kofein so dandanes zelo priljubljeni, tudi med mladimi. Metode: Uporabili smo kvantitativno metodo raziskovanja. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika. Anketirali smo 40 dijakov na dveh različnih srednjih šolah (Splošna gimnazija Velenje ter Srednja strojna šola Velenje). Vprašalnik je bil sestavljen iz 22 vprašanj zaprtega in odprtega tipa. Podatki so predstavljeni v deležih na celotni vzorec. Rezultati: Rezultati so pokazali, da mladostniki vedo kaj je kofein in v katerih napitkih ga najdemo. V večini uživajo te napitke vsakodnevno. Poznajo tudi pozitivne in negativne učinke kofeina. Diskusija in zaključki: Ugotovili smo, da vse več mladostnikov prične z uživanjem kofeinskih napitkov zelo zgodaj. Zavedajo se, da ti napitki niso najbolj zdravi oziroma priporočljivi, vendar vseeno vztrajajo pri njih zaradi razvade.
Ključne besede: kofein, zgradba kofeina, delovanje kofeina, učinki kofeina, mladostniki/dijaki, živila, ki vsebujejo kofein, navade uživanja kofeina.
Objavljeno: 04.01.2017; Ogledov: 1116; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici