| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
HUMOR PRI POUKU Z VIDIKA UČITELJEV, UČENCEV IN DIJAKOV
Natalija Počivalšek, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo se ukvarjali s humorjem pri pouku z vidika učiteljev, učencev in dijakov. V teoretičnem delu smo obravnavali oblike humorja in njegovo aplikacijo pri pouku ter prednosti in slabosti njegove uporabe. V empiričnem delu so prikazani rezultati raziskave, ki je bila izvedena med učitelji, učenci in dijaki. Preverjali smo stopnjo soglašanja s stališči, ki kažejo učiteljev, učenčev in dijakov odnos do rabe humorja pri pouku, njegovih funkcij ter pogostosti rabe določenih oblik humorja. Pri tem nas je zanimal obstoj razlik med učitelji glede na delovno dobo, stopnjo poučevanja in lokacijo šole. Med učenci/dijaki pa nas je zanimal obstoj razlik glede na spol, stopnjo šolanja, lokacijo šole in izobraževalni program. V raziskavi je sodelovalo 84 osnovnošolskih učiteljev in 59 srednješolskih učiteljev ter 176 osnovnošolcev in 165 dijakov. Podatki za učitelje (OŠ, SŠ), učence in dijake so bili pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika. Rezultati so pokazali, da učitelji šolskega prostora prevladujoče ne ocenjujejo kot resnega prostora, kjer ne bi bilo prostora za smeh. Prav tako se zavedajo, da si učenci/dijaki želijo še več njihovega humorja. Ugotovili smo, da učitelji humorju pripisujejo funkcije, kot so: lajšanje napetosti in stresa, višje pomnjenje, boljšo motivacijo ter izboljšanje razredne klime. Učitelji uporabljajo največ duhovito pripovedovanje in optimistični humor. Rezultati so prav tako pokazali pozitivno stališče do različnih funkcij humorja, ki prispevajo k temu, da učenci lažje pristopijo k učitelju, ki uporablja humor, in si pri urah, kjer je vključen humor, zapomnijo več snovi. Humor se je izkazal kot pomembna vrednota po oceni učencev in dijakov.
Ključne besede: humor, pouk, učitelj, učenec, dijak
Objavljeno v DKUM: 01.02.2021; Ogledov: 438; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

2.
Vloga mentorja na kliničnih vajah v srednješolskem izobraževanju zdravstvene nege
Urška Müller, 2020, magistrsko delo

Opis: Ocenjevanje in povratne informacije o delu mentorja so potrebne za spremljanje napredka dijaka in stopnje usposobljenosti, usvojenega znanja in veščin ter odnosa, zato se od mentorjev pričakuje, da bodo usposobljeni za spremljanje, ocenjevanje, oblikovanje in posredovanje povratnih informacij.
Ključne besede: mentorstvo, dijak, ocena mentorja, medicinska sestra, izobraževanje.
Objavljeno v DKUM: 07.10.2020; Ogledov: 358; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

3.
VPLIV PROMOCIJE NA ODLOČITEV ZA UNIVERZITETNI ŠTUDIJ NA FAKULTETI ZA ORGANIZACIJSKE VEDE UNIVERZE V MARIBORU
Marija Jagodic, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Namen izobraževalnih ustanov je, da omogočijo ljudem zadovoljevanje potreb po izobraževanju. Z naraščanjem števila visokošolskih zavodov na trgu izobraževalnih storitev nastaja vse večja konkurenca. Vsaka izobraževalna institucija si skuša pridobiti čim večji ugled, zato si pomaga tudi s promocijskimi aktivnostmi. Izobraževalna ustanova, ki se tržno obnaša, mora ugotavljati potrebe in povpraševanja, na podlagi tega pa pripravljati, razvijati in uvajati nove izobraževalne storitve. V sklopu marketinških aktivnosti mora predvsem pravočasno in konkurenčno oblikovati marketinški splet, proučevati konkurenco in stalno spremljati tržišče. Da to doseže, so potrebne tržne raziskave, razvoj novih konkurenčnih storitev in učinkovita promocija. V diplomskem delu smo obravnavali razkorak med predvidenim in dejanskim vpisom na univerzitetne študijske programe Fakultete za organizacijske vede Univerze v Mariboru in ugotavljali razloge za nastale razlike. Med zainteresiranimi za študij smo z analizo odgovorov ugotavljali, katere promocijske aktivnosti, ki jih fakulteta izvaja, v največji meri vplivajo na odločitev za študij. Pri predstavitvi rezultatov smo navedli tudi predloge za izboljšavo dosedanjega stanja promocije študija in študijskih programov fakultete. Za večjo prepoznavnost v okolju in posledično boljši vpis na študijske programe je nujno, da fakulteta dogodke, ki jih organizira, oglašuje v medijih. Pomemben vpliv na dijakovo odločitev za študij imajo tudi predstavitve študija in študijskih programov fakultete na informativnem dnevu. Pri promociji študija in študijskih programov je pomembno, da fakulteta vsebino predstavitve prilagodi dijakovemu razumevanju, izpostavi praktičnost pridobljenih znanj v času študija in možnosti zaposlitve po zaključenem študiju.
Ključne besede: promocija v izobraževanju, promocijske aktivnosti FOV UM, kandidat za študij (dijak), študent
Objavljeno v DKUM: 25.05.2016; Ogledov: 771; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

4.
DIJAK - ŠPORTNIK
Jure Kurnik, 2015, diplomsko delo

Opis: Izobraževanje in športna dejavnost učencev se med seboj pomembno dopolnjujeta in pogosto predstavljata pomembni del njihovih življenj. Splošno znano je, da je telesna dejavnost eden najboljših preventivnih dejavnikov pred pojavom različnih bolezni in da ima pozitivni vpliv na posameznikovo samozavest in zdravje. Nekaterim učencem športna dejavnost pomeni samo način za preživljanje prostega časa spet drugi imajo v športu višje cilje. Ob intenzivnem in sistematičnem treniranju želijo postati vrhunski športniki; to pomeni, da so zaradi tega veliko bolj obremenjeni. Naloga šole je, da tem učencem omogoči lažje usklajevanje šolskih obveznosti. V slovenskih srednjih šolah se lahko učencem, ki so nadarjeni športniki podeli status športnika, ki jim ponuja nekatere ugodnosti. Poleg teh pa so opredeljene tudi obveznosti, ki jih mora učenec izpolnjevati, da lahko status pridobi in tudi obdrži. Namen te diplomske naloge je bil raziskati ali so lahko dobri športniki tudi uspešni, motivirani in odgovorni dijaki. Raziskava je bila narejena med 73 dijaki – športniki v Mariborski regiji, ki so člani različnih športnih klubov. Uporabili smo deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo raziskovanja. Rezultati kažejo, da večina dijakov nima težav z usklajevanjem šolskih in športnih obveznosti. Dobro se zavedajo, da je njihov čas za šolske obveznosti omejen, zato ga morajo koristno izrabiti
Ključne besede: dijak, športnik, šola, šolsko delo, uspeh, športne obveznosti, usklajevanje šolskih in športnih obveznosti
Objavljeno v DKUM: 06.10.2015; Ogledov: 1631; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

5.
PRAVNA UREDITEV ŠTUDENTSKEGA DELA
Luka Špoljar, 2014, diplomsko delo

Opis: Študentsko delo je občasno ali začasno delo, ki ga študent, dijak ali druga upravičena oseba opravlja preko pooblaščene organizacije (študentski servis, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, agencije za delo) na podlagi napotnice. Gre za poseben sistem dela preko napotnic, ki ga ne pozna nobena evropska država. Mladim omogoča pridobivanje denarnih sredstev in nabiranje dragocenih neformalnih izkušenj, ki jim pomagajo pri kasnejšem vstopu na trg dela. Študentsko delo pa ima tudi nekaj negativnih strani, ki se manifestirajo v obliki zlorab, kar odkazuje predvsem na pomanjkljivo predmetno zakonodajo. Številne Vlade RS si že dlje časa želijo reformirati občasno in začasno delo dijakov in ga enotno in sistemsko urediti v novem zakonu. V prvem delu diplomske naloge sem predstavil trenutno zakonodajno ureditev občasnega in začasnega dela dijakov in študentov. Predvsem me je zanimala definicija in pravna podlaga študentskega dela. V naslednjem delu sem orisal pozitivne učinke trenutne ureditve tovrstne oblike dela, nadaljeval pa sem z izpostavljanjem problematike, ki nakazuje na slabe strani nesistemske ureditve področja. V zadnjem delu sem razdelal nekaj ukrepov, ki bi izboljšali institut študentskega dela, predvsem s poudarkom na preprečitvi zlorab in izkoriščanja študentov in dijakov. Skozi celotno diplomsko delo se dotikam tudi predlogov sprememb, ki jih je pripravilo pristojno ministrstvo v začetku leta 2014.
Ključne besede: študentsko delo, napotnica, delodajalec, študent, dijak, zlorabe, izkušnje, fleksibilnost
Objavljeno v DKUM: 19.12.2014; Ogledov: 2473; Prenosov: 501
.pdf Celotno besedilo (327,97 KB)

6.
Prehranjevalne navade mladih
Mateja Kvas, 2013, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Zdrave prehranjevalne navade so ključnega pomena pri ohranjevanju zdravja. Na način prehranjevanja v otroštvu in mladosti pomembno vplivajo starši in kasneje pedagoški delavci. Na zmanjševanje nezdravih prehranjevalnih navad mladostnikov vpliva tudi primarna, sekundarna in terciarna raven preventive. Namen diplomskega dela je predstaviti pomen zdrave prehrane ter z raziskavo ugotoviti prehranjevalne navade dijakov in študentov. Raziskovalna metodologija: Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. V njej je sodelovalo skupno 100 anketirancev, od tega 50 dijakov Srednje zdravstvene in kozmetične šole Maribor in 50 študentov Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru. Kot raziskovalni inštrument smo uporabili anketni vprašalnik, ki je zajemal 16 vprašanj zaprtega in 5 odprtega tipa. Rezultati: V raziskavi smo ugotovili, da se veliko anketiranih dijakov in študentov prehranjuje nezdravo. Tega se zavedajo tudi sami, saj kar 58% dijakov in 68% študentov meni, da njihov način prehranjevanja ni zdrav. Razlogov za nezdravo prehranjevanje je več, med njimi so najpogostejši prepogosto poseganje po hitri hrani, premalo zaužite zelenjave in morske hrane in premalo število dnevnih obrokov. Razprava in sklep: Menimo, da bi morali mladostniki razmisliti o svojem načinu prehranjevanja, saj nezdrav način življenja, kamor sodijo tudi nezdrave prehranjevalne navade resno ogrožajo naše zdravje. Prav tako smo mnenja, da v Srednji zdravstveni šoli in na fakulteti dobimo dovolj znanja o prehrani in zdravem življenjskem slogu. Pomembno je, da spremenimo naš življenjski slog v primeru če je ta nezdrav, s tem da začnemo s spremembami načina prehranjevanja in se začnemo dovolj gibati. To je pomembno zlasti v času mladostništva, saj si tako postavimo dobre temelje zase, vplivamo na svoje partnerje, kasneje otroke in kot zdravstveni delavci na primarni, sekundarni in terciarni ravni preventive tudi pozitivno vplivamo na paciente kar je tudi cilj našega poklica.
Ključne besede: Dijak, študent, prehrana, zdravje, prehranjevalne navade.
Objavljeno v DKUM: 10.07.2013; Ogledov: 5064; Prenosov: 1036
.pdf Celotno besedilo (1018,17 KB)

7.
ZGODOVINA IZOBRAŽEVANJA NA SREDNJI ŠOLI DOMŽALE
Sabina Vrhovec, 2012, diplomsko delo

Opis: Cilj raziskave diplomskega dela je bil s teoretičnega vidika raziskati začetke in razvoj poklicnega izobraževanja v občini Domžale, najti odgovore na vprašanja raziskave ter predstaviti izobraževanje na Srednji šoli Domžale od njene ustanovitve do danes. Poleg tega je bil cilj raziskave tudi ugotoviti, kaj je vplivalo na nastanek izobraževalnih programov, ki so bili na šoli prisotni v preteklosti in se danes ne izvajajo več, ter prikazati organizacijsko obliko Srednje šole Domžale in obstoječe programe izobraževanja. Predmet raziskovanja je bila občina Domžale, zgodovina šolstva ter Srednja šola Domžale, njena ustanovitev, preimenovanje in izobraževalni programi. V teoretičnem delu diplomske naloge sem uporabila deskriptivno metodo in na osnovi pridobljenih podatkov predstavila oblike, metode in vrste izobraževanja. Na podlagi proučevanja strokovne literature sem prikazala nastanek obveznega šolstva v občini Domžale, njegov razvoj in spremembe glede na vojne in povojne razmere ter predstavila sodobne domžalske osnovne šole. V empiričnem delu sem s pomočjo strokovne literature prikazala razvoj poklicnega izobraževanja ter dejavnike za njegov začetek in kasnejši razvoj. Z metodo kompilacije sem povzela stališča, sklepe in rezultate avtorjev ter na podlagi ugotovitev predstavila šolo v Domžalah, kjer se je pričelo izvajati poklicno izobraževanje, in prikazala kronološki pregled preimenovanja šole od njene ustanovitve do danes ter izobraževalne programe. Nazadnje sem predstavila Srednjo šolo Domžale, kakršna je danes, in sicer organizacijski enoti Gimnazijo in Poklicno in strokovno šolo, programe izobraževanja za dijake in izobraževanje strokovnih delavcev, interesne dejavnosti in tekmovanja, ki se jih dijaki udeležujejo, in izobraževanje odraslih, ki poteka na Srednji šoli Domžale. Na podlagi raziskave sem ugotovila, da sta ustanovitev prve poklicne šole v Domžalah in uvajanje kasnejših programov izobraževanja tesno povezani z razvojem industrije, obrti in trgovine, saj so bile Domžale v preteklosti znane po močni dejavnosti omenjenih panog. Najbolj razširjena je bila usnjarska industrija, ki je terjala uvajanje izobraževalnih programov te stroke, saj so se začele pojavljati potrebe, hkrati pa tudi zanimanja za pridobitev znanja na usnjarskem področju, ki je ljudem tudi zagotavljal zaposlitev. Po propadu domžalske industrije in obrti je začelo zanimanje za usnjarske poklice upadati, posledično se je zmanjšal tudi vpis v te programe, leta 2002 pa se je program nehal izvajati. Danes se Domžale štejejo za izobraževalno središče, saj se na Srednji šoli Domžale, ki je organizirana v dve organizacijski enoti, in sicer Gimnazijo in Poklicno in strokovno šolo, izvajajo različni programi izobraževanja. Dijaki se lahko izobražujejo v programu splošne gimnazije, na Poklicni in strokovni šoli pa za poklicni program avtoserviser, inštalater strojnih inštalacij, strojni mehanik in nadaljevalni program (poklicno tehniško izobraževanje PTI ali tudi 3 + 2) strojni tehnik, trgovec-prodajalec in nadaljevalni program (PTI) ekonomski tehnik ali štiriletno tehniško izobraževanje tehnik računalništva. Poleg tega je organizirano tudi izobraževanje odraslih, s katerim lahko odrasli pridobijo srednješolsko izobrazbo IV. stopnje, poklicno tehniško izobrazbo ali pa se izobražujejo za mojstrski poklic (oboje V. stopnja). Poleg tega je na šoli prisotno tudi izobraževanje strokovnih delavcev za boljše in kakovostnejše opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela.
Ključne besede: šola, izobraževanje, izobraževalni program, poklic, dejavnost, dijak, učitelj.
Objavljeno v DKUM: 23.10.2012; Ogledov: 1577; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

8.
Prenova srednjega poklicnega izobraževanja tapetnik : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Marjeta Federl, 2008, diplomsko delo

Ključne besede: izobraževanje, prenova, dijak
Objavljeno v DKUM: 04.06.2012; Ogledov: 3365; Prenosov: 21

9.
MALO DELO
Suzana Skubic, 2011, diplomsko delo

Opis: Zakon o malem delu naj bi sistemsko uredil področje dela dijakov in študentov, upokojencev in brezposelnih oseb. Uredil bi področje trenutnega študentskega dela. Reševal bi problem izkoriščanja statusa v namen opravljanja študentskega dela. Osebam, ki bi opravljale malo delo, bi zagotovil zdravstveno zavarovanje in priznane delovne izkušnje, kar do sedaj pri študentskem delu ni bilo upoštevano. Zakon bi omogočal bolj urejena delovna mesta, zagotovil bi izplačila za opravljena dela ter del denarja, zasluženega z malim delom, namenil štipendijam in obštudijskim dejavnostim. Z zakonom bi tudi pridobili več štipendij ter rednih zaposlitev, saj bi bili delodajalci omejeni z zaposlovanjem malih delavcev. Kljub prizadevanjem predlagateljev Zakon o malem delu ni bil uveljavljen. Po sprejetju zakona so ga volivci na referendumu zavrnili. V zvezi s sprejemom in uveljavitvijo oziroma njegovo zavrnitvijo na referendumu je namen diplomskega dela poiskati razloge za zavrnitev zakona, preučiti seznanjenost dijakov in študentov z zakonom ter raziskati prednosti in slabosti malega dela. Zaradi lažjega razumevanja je v diplomski nalogi delno analizirana vsebina Zakona o malem delu. Zakon vključuje tudi brezposelne osebe in upokojence. V diplomski nalogi smo se osredotočili samo na študente.
Ključne besede: Zakon o malem delu, malo delo, dijak in študent, študentsko delo
Objavljeno v DKUM: 06.03.2012; Ogledov: 1823; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (516,79 KB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici