SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza postopkov umerjanja anestezijskega aparata
Sebastjan Jekl, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo raziskovali poznavanje postopkov umerjanja anestezijskega aparata v dveh bolnišnicah. Z anketnim vprašalnikom smo preverjali, ali zaposleni zdravstveni delavci na področju anestezije umerjajo anestezijski aparat v skladu s protokoli, ki jih predlagajo proizvajalci aparatov. Rezultati kažejo, da ni razlike med poznavanjem umerjanja med obema bolnišnicama. Kljub temu smo opazili manjše napake pri protokolu umerjanja, ki pa bistveno ne vplivajo na delovanje aparata. Poudarili bi potrebo po osveščanju zaposlenih glede na vsakodnevno testiranje, saj smo ugotovili, da so primeri, kjer anketiranci aparata ne testirajo dnevno. Iz raziskave ugotavljamo, da vseeno manjši delež zaposlenih potrebuje izobraževanje na področju umerjanja, zaradi morebitnih redkih primerov, ki se lahko pripetijo v operacijski dvorani, kot je na primer napaka v centralnem dovodu kisika, ki zahteva takojšnjo menjavo jeklenke s kisikom.
Ključne besede: Ključne besede: anestezijska medicinska sestra, anestezijski aparat, predihavanje, umerjanje anestezijskega aparata, anestezijski dihalni sistem, lahkohlapni anestetiki, pretočni merilnik.
Objavljeno: 11.06.2010; Ogledov: 1817; Prenosov: 226
.pdf Polno besedilo (1,42 MB)

2.
Vpliv podajnosti prilagodljivih anestezijskih dihalnih sistemov na doveden dihalni volumen
Igor Karnjuš, 2010, magistrsko delo/naloga

Opis: Za prilagodljive anestezijske dihalne sisteme je značilno, da se njihova dolžina lahko spreminja, vendar še ni povsem jasno, ali sprememba njihove dolžine vpliva na natančnost dovajanja dihalnih volumnov bolniku med mehansko ventilacijo. Zato je bil namen raziskave proučiti vpliv dolžine prilagodljivih anestezijskih dihalnih sistemov na njihovo podajnost in s tem na natančnost dovajanja dihalnih volumnov med mehansko ventilacijo ter tako ugotoviti pomen načina umerjanja, ki jo anestezijska medicinska sestra opravlja v klinični praksi. Raziskovalna metodologija: S telefonsko poizvedbo je bil ugotovljen način umerjanja prilagodljivih anestezijskih dihalnih sistemov v kliničnem okolju. Podajnost prilagodljivih anestezijskih dihalnih sistemov smo analizirali s pomočjo leak/compliance testa (180 meritev) na dolžinah popolnoma skrčen, raztegnjen na polovico in popolnoma raztegnjen anestezijski dihalni sistem na treh anestezijskih aparatih. Pri ugotavljanju vpliva testne dožine in dolžine prilagodljivih anestezijskih dihalnih sistemov med mehansko ventilacijo na dovedene dihalne volumne je bil anestezijski aparat povezan z mehanskim simulatorjem pljuč. Dihalne volumne smo merili na nivoju simulatorja mehanskih pljuč in na nivoju ekspiracijske zaklopke anestezijskega aparata. Izmerjene dihalne volumne smo primerjali z nastavljenimi volumni na anestezijskem aparatu (200 ml, 300 ml, 600 ml in 800 ml). Rezultati: V klinični praksi dolžina, na kateri so prilagodljivi anestezijski dihalni sistemi umerjeni, ni vedno enaka dolžini, s katero se bolnika med operativnim posegom predihuje. Podajnost prilagodljivega anestezijskega dihalnega sistema se spreminja z njegovo dolžino (p<0,05), le-ta pa vpliva na dihalne volumne, ki jih med mehansko ventilacijo anestezijski aparat dovaja do bolnika. Največja odstopanja med nastavljenimi dihalnimi volumni in izmerjenimi volumni na nivoju mehanskega simulatorja pljuč so bila, ko je bil anestezijski dihalni sistem umerjen na dolžini popolnoma skrčen, mehanska ventilacija pa izvajana z dolžino popolnoma raztegnjen anestezijski dihalni sistem, in sicer 14,08%. Zaključki: Sodobni anestezijski aparati, ki vsebujejo sistem kompenzacije podajnosti, dobro uravnavajo spremembo podajnosti prilagodljivih anestezijskih dihalnih sistemov, čeprav le-ta vpliva na natančnost dovajanja dihalnih volumnov. Na podlagi naših ugotovitev lahko zaključimo, da je potrebno, da anestezijske medicinske sestre prilagodljivi anestezijski dihalni sistem umerjajo na dolžini, kot bo uporabljena med operativnim posegom.
Ključne besede: prilagodljivi anestezijski dihalni sistem, kompenzacija podajnosti, anestezijska medicinska sestra
Objavljeno: 07.12.2010; Ogledov: 1904; Prenosov: 400 
(1 glas)
.pdf Polno besedilo (1,28 MB)

3.
Analiza pretokov dihalne zmesi skozi krožne anestezijske dihalne sisteme in njihov vpliv na izsušenost zrnc absorberja CO2
Miljenko Križmarić, Aleksander Manohin, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: Izhodišča: Če na anestezijskem aparatu ob koncu anestezije pozabimo zapreti pline, ti kontinuirano tečejo skozi anestezijski dihalni sistem (ADS) in lahko izsušijo absorbent v absorberju. Ob začetku naslednje anestezije izsušeni absorbent razgradi lahkohlapni anestetik in tako nastajajo strupene zmesi, ki so nevarne za bolnika. Tedaj se razlikujeta tudi odbrana in izmerjena vrednost lahkohlapnega anestetika. V prispevku analiziramo potencialno nevarne možne smeri kontinuiranega pretoka dihalne zmesi skozi različne ADS. Metode: V prvem delu raziskave smo z eksperimentalno metodo simulirali kontinuirani pretok dihalne zmesi na anestezijskem aparatu Sulla. V drugem delu smo analizirali, ali so mogoči retrogradni pretoki skozi absorber pri konvencionalnem ADS in anestezijskih aparatih Fabius GS, Cato, Julian in Primus pri zaprtem oziroma odprtem nastavku Y. Stopili smo v stik s servisno službo proizvajalca anestezijskih aparatov, da bi nam posredovali informacije, ali uporabniki zaradi neujemanja odbranih in izmerjenih koncentracij anestetika potrebujejo serviserja. Rezultati: Skozi ADS Dräger ISO 8 (anestezijski aparat Sulla) ni mogoč retrogradni pretok pri standardnem priključku dovoda svežih plinov. Absorbent se suši v primeru odprtega ali zaprtega nastavka Y pri kontinuiranem pretoku. Pri anestezijskem aparatu Sulla je možen retrogradni pretok samo pri tistih aparatih, pri katerih je dovod svežega plina nameščen pod inspiracijsko zaklopko. Retrogradni pretoki, ki sušijo zrnca absorbenta v absorberju, so mogoči pri anestezijskih aparatih Cato, Julian, Fabius GS in Primus pri zaprtem nastavku Y. Serviserji opozarjajo na težave, ki se dogajajo predvsem ob ponedeljkih zjutraj, pred prvo anestezijo. Zaključki: Po zaključeni anesteziji moramo vedno zapreti dovode svežih plinov na anestezijskem aparatu. Pozorni moramo biti na absorbent, predvsem pri starejših anestezijskih aparatih in pred prvo anestezijo ob ponedeljkih. Pri anestezijskih aparatih novejše generacije moramo paziti, da je ventil za urgentno predihavanje (Safety O2) po koncu anestezije zaprt.
Ključne besede: anestezijski aparat, anestezijski dihalni sistem, absorber CO2, izsušitev (desikacija) absorberja
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 429; Prenosov: 13
.pdf Polno besedilo (928,11 KB)

4.
Simulacije napak med preverjanjem anestezijske delovne postaje
Polona Stramec, 2017, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Anestezijska delovna postaja dovaja bolniku natančno mešanico kisika, zraka, dušikovega oksidula ter hlapnih anestetikov. Preverjanje delovne postaje je potrebno opraviti redno, pred vsako operacijo, saj s tem ugotavljamo in odpravljamo napake, ki se lahko pojavijo. Namen diplomskega dela je bil simulirati napake ter ugotavljati, ali jih anestezijska delovna postaja zazna ter kako se odzove. Raziskovalne metode: V eksperimentalni študiji smo na delovni postaji Dräger Primus v kontroliranem simulacijskem okolju izvedli scenarije različnih napak. Simulirali smo neustrezno dostavo kisika, neustrezno nameščen hlapilnik in na dihalnem sistemu smo sprožili puščanje dihalnih plinov na cevki za vzorčenje plinov. Razbremenilni ventil smo med preverjanjem delovne postaje postavili na napačne vrednosti tlaka. Rezultati: Pridobljeni rezultati kažejo, da lahko simuliramo tako napake na instalaciji centralnih plinov kot napake na dihalnem sistemu. Nismo uspeli simulirati napake na ventilatorju. Diskusija in zaključek: Ugotavljamo, da anestezijska delovna postaja večinoma zazna napake. Žal še vedno prihaja do situacij, kjer avtomatski kontrolni seznam odpove, zato ima zdravstveno osebje pomembno vlogo med preverjanjem delovne postaje.
Ključne besede: anestezijska delovna postaja, simulacija napak, preverjanje, dihalni sistem, hlapilnik, APL ventil
Objavljeno: 13.09.2017; Ogledov: 31; Prenosov: 8
.pdf Polno besedilo (2,07 MB)

5.
Akumulacija ogljikovega dioksida v anestezijskem krožnem dihalnem sistemu zaradi napačne uporabe absorberja
Sara Zidarič, 2017, diplomsko delo

Opis: Absorber je eden izmed najpomembnejših sestavnih delov anestezijske delovne postaje, ki nase veže izdihan CO2. Pri nameščanju novega absorberja lahko pride do nepravilne namestitve, kar privede do naraščanja ogljikovega dioksida. V diplomskem delu smo raziskovali kako lahko simuliramo napako na absorberju, kako se bodo vrednosti ogljikovega dioksida, med eksperimentom, spreminjale ter v kolikšnem času se bodo vrednosti povrnile v normalne začetne pogoje. Namen diplomskega dela je raziskati, kako se akumulira ogljikov dioksid v anestezijskem krožnem dihalnem sistemu. Opisali in predstavili smo anestezijsko delovno postajo, anestezijski krožni dihalni sistem in absorber. Študijo smo izvedli s pomočjo anestezijske delovne postaje Dräger PRIMUS ter simulatorja METI HPS. Simulator METI HPS smo uvedli v splošno anestezijo in kasneje intubirali ter napačno priključili absorber. Eksperiment smo posneli na video film. Pridobljene rezultate smo obdelali v statističnem programskem okolju Microsoft Excel. Ugotovili smo, da se je vrednost ogljikovega dioksida v inspiriju, začela silovito dvigovati in v peti minuti eksperimenta dosegla najvišjo vrednost 16 mmHg. Najvišja dosežena vrednost PACO2 je bila 48,8 mmHg, PvCO2 je dosegel maksimum na 51,3 mmHg in najvišja vrednost PaCO2 je bila 48,6 mmHg. Po ponovnem vklopu absorberja so vrednosti upadle v manj kot dveh minutah. Opazili smo, da so vrednosti ogljikovega dioksida v alveolah, arterijski in venski krvi simulatorja, pred izklopom absorberja, zaradi intubacije, preoksigenacije in ventilacije, padle. Eksperiment je trajal osemnajst minut, in nato smo ponovno vklopili absorber. Videli smo, da so vrednosti po vklopu absorberja začele upadati, predvsem hitro se je, v normalno začetno vrednost, vrnila inspiracijska vrednost ogljikovega dioksida. Povzemamo da se, v primeru izklopa absorberja, začnejo vrednosti ogljikovega dioksida dvigovati. Anestezijska delovna postaja nas z alarmom rumene barve, opozori na visoke vrednosti CO2 v inspiriju. Tako lahko pravočasno zaznamo napako in se izognemo morebitnim posledicam.
Ključne besede: Anestezijska delovna postaja, anestezijski krožni dihalni sistem, absorber, ogljikov dioksid
Objavljeno: 23.02.2017; Ogledov: 364; Prenosov: 66
.pdf Polno besedilo (19,67 MB)

6.
Odsesavanje anestezijskih plinov iz linearnih »mapleson« dihalnih sistemov
Sebastjan Jekl, 2017, magistrsko delo

Opis: Teoretično izhodišče: Za zmanjševanje zdravstvenega tveganja vseh prisotnih v operacijski dvorani je potrebno odsesavanje anestezijskih plinov iz dihalnih sistemov. Osrednji namen študije je bil raziskati, kako je izvedeno odsesavanje iz linearnih dihalnih sistemov. Metodologija raziskovanja: Kvantitativno eksperimentalno študijo smo izvedli v simulacijskem okolju, kjer smo merili ustrezne tlake in pretoke znotraj sistemov odsesavanja. Uporabili smo analizator plinov Fluke VT plus HP in Dräger SAMOS basic. Eksperimente smo izvajali na anestezijski delovni postaji Dräger Primus in na Mapleson linearnih sistemih proizvajalca Intersurgical. V kliničnem okolju smo preverili, kakšno je obstoječe stanje na področju odsesavanja anestezijskih plinov. Rezultati raziskave: Ugotavljamo, da se v kliničnem okolju največkrat uporablja aktivni sistem odsesavanja. Varnostno komponento predstavlja merilec vleka v obliki plavača ter filter za prašne delce, ki ga nekatere različice imajo, druge pa ne. Pri linearnem dihalnem sistemu je novost na tržišču sistem z varnostnim ventilom, ki se priključi na sprejemni sistem in odpre pri tlaku 5 cm H2O. Vlek v sprejemni sistem se je gibal med 47 in 50 l/min. Sklep: Zaradi zamašenega filtra lahko kontaminiramo operacijsko dvorano predvsem pri uporabi funkcije visokih pretokov izpiranja (O2 FLUSH). Sklenemo lahko, da za učinkovito odsesavanje iz linearnih sistemov potrebujemo sprejemni sistem z dodatno spojko (30 mm), na katero lahko priključimo prenosni sistem, le-tega pa na APL ventil preko varnostnega ventila.
Ključne besede: anestezijska delovna postaja, odsesavanje anestezijskih plinov, krožni dihalni sistem, linearni dihalni sistem.
Objavljeno: 01.03.2017; Ogledov: 293; Prenosov: 40
.pdf Polno besedilo (3,82 MB)

7.
Interakcija med absorbentom CO2 in lahkohlapnim anestetikom v krožnem anestezijskem dihalnem sistemu
Miljenko Križmarić, Aleksander Manohin, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Izhodišča: Izsušenost zrnc absorbenta v absorberju ogljikovega dioksida (CO2) v anestezijskem dihalnem sistemu (ADS) povzroča odstopanje med želeno (odbrano) in dejansko (izmerjeno) vrednostjo lahkohlapnega anestetika; izmerjena vrednost je manjša od odbrane, zato bolnika težko uvedemo v anestezijo. Poleg tega pa zaradi zapletene interakcije med zrnci v absorberju in anestetikom v ADS nastajajo strupeni plini, ki jih ne moremo zaznati s standardnim merjenjem spremenljivk med anestezijo. Namen prispevka je preveriti, ali zdravstveno osebje, ki skrbi za zamenjavo zrnc v absorberju, pozna ta problem, in podati smernice za njegovo preprečevanje. Metode: V deskriptivni študiji smo podatke zbrali z anketnim vprašalnikom odprtega tipa. Pilotsko raziskavo smo izvedli na vzorcu 25 anestezijskih medicinskih sester iz petih slovenskih splošnih bolnišnic, kjer se izvajajo operativni posegi v splošni anesteziji. Rezultati: Ugotovili smo, da je 92 % udeležencev raziskave že opazilo neskladja med odbrano in izmerjeno koncentracijo anestetika, ki je nihala med 10 % in 50 %. Velik delež anketiranih anestezijskih medicinskih sester (64 %) ne razmišlja, da bi lahko bil vzrok v absorberju. Samo en odgovor v anketnem vprašalniku je omenjal pravi vzrok težav – izsušena zrnca v absorberju. Smernice za zamenjavo zrnc v absorberju se med bolnišnicami razlikujejo, tako da se absorbent zamenjuje v različnih intervalih. Razpravljanje: Pravi vzrok večjega odstopanja koncentracij anestetika zaradi izsušitve večini anketirancev ni znan. Izsuševanje zrnc v absorberju lahko preprečimo z ustrezno pripravljenimi smernicami, v katerih poskrbimo za zamenjavo absorbenta v ustreznih intervalih in ob pravem času.
Ključne besede: anestezijski aparat, anestezijski dihalni sistem, absorber CO2, izsušitev absorbenta
Objavljeno: 28.03.2017; Ogledov: 79; Prenosov: 4
.pdf Polno besedilo (436,30 KB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici