| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Preoksigenacija med zaprto aspiracijo umetne dihalne poti
Anton Justin, 2019, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Med izvajanjem aspiracije dihalnih poti z zaprtim aspiracijskim sistemom se bolnike z vzpostavljeno umetno dihalno potjo preoksigenira. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali je preoksigenacija med aspiracijo potrebna. Raziskovalna metodologija in metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodi dela. Podatki so bili zbrani s pomočjo kontrolne liste. Vzorec je zajemal 30 bolnikov z vstavljeno dihalno cevjo, pri katerih je bilo izvedenih in analiziranih 180 vzorcev arterielne krvi. Vsakemu bolniku je bilo odvzetih 6 vzorcev arterielne krvi: 3 vzorci z izvedeno preoksigenacijo s 100-odstotnim kisikom in 3 vzorci brez preoksigenacije. Vzorci so bili odvzeti pred aspiracijo, 2 in 10 minut po aspiraciji. Za analizo podatkov so bili izvedeni test ANOVA, Student t-parni test in Hi-kvadrat test. Rezultati raziskave so bili analizirani s pomočjo programa SPSS 22.0. Rezultati: Rezultati so pokazali statistično pomembne razlike v parcialnem tlaku kisika (p < 0,001), v primeru izvajanja preoksigenacije, pred aspiracijo (n = 9,83 kPa) in 2 minuti po aspiraciji (n = 14,66 kPa). Brez preoksigenacije je bila vrednost saturacije v različnih časovnih obdobjih enaka (n = 94 %). Diskusija in zaključek: Raziskava je pokazala, da preoksigenacija med izvajanjem aspiracije z zaprtim aspiracijskim sistemom pri bolniku, ki ima vstavljeno dihalno cev, daje statistično pomembne višje vrednosti parcialnega tlaka kisika.
Ključne besede: zaprta aspiracija, dihalna cev, preoksigenacija, plinska analiza, arterijska kri, enota intenzivne terapije
Objavljeno: 26.06.2019; Ogledov: 616; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

2.
Umetna dihalna pot in mehanska ventilacija pri otroku
Sabina Rojko, 2017, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: V diplomskem delu je predstavljena umetna dihalna pot pri otroku. Pomen umetne dihalne poti je, da se s podporo mehanskega ventilatorja pljuča dobro predihajo, ter s tem zmanjšamo kasnejše zaplete zdravljenja. S stalnimi in učinkovitimi aspiracijami pa še pospešimo okrevanje otroka, ki je na mehanski ventilaciji. Metode: Za opis izbrane tematike smo uporabili deskriptivno metodo dela, pri čimer nam je bila v pomoč slovenska in tuja strokovna literatura. Ustrezno literaturo smo iskali po tujih bazah podatkov: Pub – Med, Chinal in Medline, kot tudi po bibliografskem sistemu COBISS.SI. Kriteriji za vključitev literature v podrobnejšo analizo so bili objavljeni članki v časovnem obdobju od 1999 do 2017, dostopnost člankov v polnih besedilih in strokovni članki, ki se nanašajo na umetno dihalno pot in mehansko ventilacijo pri otroku. Rezultati: V podrobnejšo analizo smo vključili različne članke v slovenskem in angleškem jeziku. Na podlagi zbrane in predelane literature smo z analizo literature (Pajnkihar, 1999) ugotovili, da je izbira pripomočkov, ki jih uporabljamo pri aktivnostih zdravstvene nege pri otroku ključnega pomena. Pomembno je, da s subglotično aspiracijo zmanjšamo pojav ventilacijske pljučnice, kar je ključnega pomena pri otroku, ki je mehansko ventiliran. Ugotovili smo, da je pri mehanski podpori otroka najprimernejša uporaba endotrahealnega tubusa s poliuretanskim mešičkom, v navezavi z aspiracijo z zaprtim sistemom, saj tako v veliki meri zmanjšamo možnost pojava aspiracijske pljučnice. Diskusija in zaključek: Medicinska sestra ima pomembno vlogo pri zdravstveni negi otroka na mehanski ventilaciji. Izvaja zdravstveno nego in opazuje otroka na mehanski ventilaciji. Oceni kdaj je potrebno otroka aspirirati, obračati, da se pljuča čim bolje predihajo in da je položaj udoben tudi za otroka. Pomembno je, da otrok dobi pravo terapijo, zdravljenje in zdravstveno nego ter oskrbo.
Ključne besede: umetna dihalna pot, ventilacija pri novorojenčku, dihanje pri otroku, intubacija otroka, aspiracija
Objavljeno: 19.07.2017; Ogledov: 1075; Prenosov: 207
.pdf Celotno besedilo (976,26 KB)

3.
Seznanjenost pljučnih bolnikov o simptomih in ukrepih ob nastanku akutne dihalne stiske
Sanela Pajić, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Akutna dihalna stiska je bolezenski proces, ki zaradi svojega zapletenega mehanizma nastanka zahteva temeljito obravnavo in pravočasno ukrepanje. Za zdravstvene delavce je izrazito pomembno, da se ves čas izobražujejo na področju prepoznave dihalne stiske, saj le tako lahko preprečijo potek bolezni v ogrožajoče stanje, ki lahko posledično vodi v smrt bolnika. Prav tako imajo pomembno vlogo pri zdravljenju dihalne stiske bolniki sami, saj z ustreznim znanjem in disciplino največ pripomorejo k obvladovanju bolezni in s tem same dihalne stiske. Metodologija: Uporabljeni sta bili deskriptivna in kvantitativna metoda dela. Kot instrument raziskave smo anketni vprašalnik, ki je vseboval 22 vprašanj, s pomočjo računalniškega programa Microsoft Word in Microsoft Excel analizirali ter pridobljene podatke proučili in jih smiselno uredili.
Ključne besede: pljučni bolniki, akutna dihalna stiska, medicinska sestra, edukacija bolnikov.
Objavljeno: 23.02.2017; Ogledov: 679; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

4.
Modifikacija dihalnega sistema za simulacijo patološkega spirograma
Tomaž Škurnik, 2016, diplomsko delo

Opis: NAMEN: Namen raziskave je bil izdelati in validirati simulacijski model, ki predstavlja bolnika z boleznijo pljuč. Model omogoča, da sicer zdravi prostovoljci, ki izvajajo spirometrijo, simulirajo patološki spirografski zapis. METODE: Za teoretični del smo uporabili deskriptivno metodo dela. Osrednji del raziskave je temeljil na eksperimentalni študiji, kjer smo izdelali simulator ki prikazuje patološki spirografski zapis. Simulator smo izdelali tako, da smo dve anestezijski dihalni cevi povezali s spojkama Y oblike na obeh straneh. Ena dihalna cev predstavlja inspirij bolnika, druga pa ekspirij. Na dihalno cev, ki predstavlja ekspirij smo namestili izpustni APL ventil, s katerim smo povzročali obstrukcijo. Nato smo na eno stran simulatorja priključili spirometer s katerim smo izmerili spirogram. Na drugo stran smo prvo priključili obrazno masko in nato še ustnik, s katerima so zdravi prostovoljci izvajali spirometrijo. REZULTATI: Testirali smo pet prostovoljcev, ki so izvajali spirometrijo preko ustnika in preko obrazne maske na štiri različne načine. In sicer pri popolnoma odprtem in zaprtem APL ventilu, APL ventilu obrnjenim za 90 stopinj v smeri urinega kazalca in APL ventilu obrnjenim za 180 stopinj v smeri urinega kazalca.Obstrukcijo smo dokazali samo petkrat, dvaintridesetkrat pa mešano motnjo ventilacije, od tega sedemnajstkrat pretežno obstruktivno in petnajstkrat pretežno restriktivno. Trikrat test zaradi otežkočenosti ni bil izpeljan oziroma je bil prekinjen. ZAKLJUČEK: Ugotavljamo, da so podatki iz simulatorja primerljivi z realnimi podatki, kar pomeni, da smo uspešno izdelali simulator, s pomočjo katerega lahko simuliramo bolnika z boleznijo pljuč, nismo pa dokazali same obstrukcije, ampak mešano motnjo ventilacije, kar pomeni da ima simuliran bolnik dve ali več bolezni hkrati.
Ključne besede: Simulacija, simulatorji, spirometrija, spirometer, anestezijska dihalna cev, obstrukcija, restrikcija
Objavljeno: 10.10.2016; Ogledov: 702; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

5.
VLOGA REŠEVALCA PRI ENDOTRAHEALNI INTUBACIJI V PREHOSPITALNEM OKOLJU
Jure Nežmah, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena vloga reševalca, ki sodeluje pri endotrahealni intubaciji v prehospitalnem okolju. Namen diplomskega dela je predstaviti endotrahealno intubacijo, vrste endotrahealne intubacije, umetno ventilacijo, ki je del endotrahealne intubacije in kakšno vlogo ima reševalec, ki v prehospitalnem okolju sodeluje pri endotrahealni intubaciji pacienta. Za pisanje diplomske naloge smo uporabili deskriptivno metodo dela. Vso zbrano literaturo, ki nam je bila v pomoč za izdelavo diplomskega dela smo natančno analizirali in pregledali. Spoznanja iz zbrane literature smo v diplomskem delu prikazali v strukturni obliki. Ugotovili smo kakšno vlogo ima reševalec pred, med in po endotrahealni intubaciji, s kakšnim namenom uporabimo BURP manever pri izvajanju endotrahealne intubacije, na koncu pa smo ugotovili katere naloge izvaja reševalec tudi v obdobju po intubaciji.
Ključne besede: endotrahealna intubacija, dihalna pot, oskrba dihalne poti, tubus, tesnilni mešiček, umetna ventilacija, prehospitalno okolje, vloga reševalca.
Objavljeno: 13.04.2016; Ogledov: 924; Prenosov: 292
.pdf Celotno besedilo (917,59 KB)

6.
METODE NADZORA NAD TLAKOM V MEŠIČKU TRAHEALNEGA TUBUSA
Dejan Radolič, 2015, magistrsko delo

Opis: Zaposleni zdravstveni delavci večinoma polnijo mešičke dihalnih cevk brez kontrole tlaka z manometrom za razliko od zaposlenih v enotah intenzivne terapije. Namen raziskave je bil ugotoviti kolikšne tlake dosegajo udeleženci raziskave z tipanjem kontrolnega ventila in kolikšne tlake dobimo pri različnih količina vpihanega zraka v mešiček dihalne cevke glede na njeno velikost. Metodologija: Eksperimentalno študijo smo izvedli med zaposlenimi na oddelku intenzivne terapije v bolnišnici v Lachnu v Švici, v kateri je bilo udeleženih 15 zaposlenih, ki so izvedli 1620 meritev. Uporabili smo dihalne cevke velikosti od 6.0 do 8.5. V drugem delu pa smo ugotavljali razliko v tlaku v mešičku dihalne cevke glede na volumen vpihanega zraka in velikosti dihalnih cevk. Rezultati: Opaziti je trend v naraščanju tlaka glede na vrstni red vpihovanj (3 meritve). Na začetku polnjenj so bili tlaki manjši. Pri majhni dihalni cevki 6.0 in veliki brizgalki 20 ccm smo pri prvih polnjenjih izmerili tlak 25,73 ± 5,4 cm H2O, medtem, ko se je pri tretjem polnjenju tlak povečal na povprečnih 30 ± 6 cm H2O (p=0,003). Sklep: Edini pravilni način kontrole tlaka v mešičku dihalne cevke je uporaba merilca za merjenje tlaka. Nobena druga tehnika ali drug sistem ne sme zamenjati uporabe teh merilcev. Samo z redno kontrolo tlaka v mešičku dihalne cevke lahko preprečimo puščanje zraka iz pljuč in zatekanje tekočin iz zgornjih dihal v pljuča. Prav tako pa z optimizacijo tlaka v mešičku dihalne cevke preprečujemo možne poškodbe na sluznici sapnika. Ključne besede: dihalna cevka, mešiček dihalne cevke, tlak, merilec tlaka, kontrolni balon.
Ključne besede: dihalna cevka, mešiček dihalne cevke, tlak, merilec tlaka, kontrolni balon.
Objavljeno: 01.10.2015; Ogledov: 806; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)

7.
MEHANSKO VENTILIRAN NOVOROJENČEK OKUŽEN Z RESPIRATORNIM SINCICIJSKIM VIRUSOM
Urška Gojič, 2015, diplomsko delo

Opis: Izhodišča. Okužba novorojenčka z respiratornim sincicijskim virusom (v nadaljevanju RSV) je resna respiratorna okužba, pri kateri lahko novorojenček zaradi poglabljanja dihalne stiske in znakov izčrpanosti potrebuje invazivno umetno ventilacijo, intenzivno zdravljenje ter 24-urno spremljanje zdravstvenega stanja. Raziskovalne metode. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodi dela, podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. Le-ta je vseboval 18 vprašanj zaprtega in odprtega tipa. V raziskavi je sodelovalo 15 medicinskih sester. Rezultati. Ugotovili smo, da imajo člani negovalnega tima dovolj znanj o osnovnih načinih umetne ventilacije. Ugotovili smo pomanjkljivo znanje o higienskih ukrepih za preprečevanje okužb z RSV, predvsem pri aspiraciji spodnjih dihalnih poti, kjer niti ena medicinska sestra ne uporablja zaščitnih očal kot zaščitno sredstvo pri preprečevanju okužb. Diskusija in zaključek. Medicinska sestra na enoti intenzivne nege in terapije je strokovnjakinja pri spremljanju in izvajanju negovalnih intervencij pri skrbi za novorojenčka, okuženega z RSV, na umetni ventilaciji. Hkrati je pa odgovorna tudi za izvajanje ukrepov za preprečevanje in širjenje okužb, zato potrebuje veliko strokovnega znanja in izkušenj, ki si jih pridobiva skozi kontinuirana strokovna izobraževanja.
Ključne besede: novorojenček, RSV, dihalna stiska, mehanska ventilacija, izolacija
Objavljeno: 04.06.2015; Ogledov: 1075; Prenosov: 237
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

8.
Razvoj dihalnih poti in dihalna stiska novorojenčka
Tamara Reberc, 2014, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: V diplomskem delu je predstavljena dihalna stiska in njena pojavnost pri novorojenčkih. Nezadosten in nepravilen razvoj dihalne poti močno pogojuje nastanek dihalne stiske ter povzroča težave pri dihanju novorojenčka. Dihalna stiska pri novorojenčkih velja za najpogostejši vzrok umrljivosti. Aktivnosti zdravstvenih delavcev zahtevajo zgodnje prepoznavanje dihalne stiske, uspešno preprečevanje ter zdravljenje. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kako dihalno stisko pri novorojenčku uspešno prepoznavajo medicinske sestre ter kakšne so ob tem njihove naloge in kompetence. Metodologija raziskovanja: Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. V raziskavi smo uporabili kvantitativen pristop, kot raziskovalni instrument smo uporabili anketni vprašalnik z 19 vprašanji. Kvantitativne podatke smo statistično obdelali s pomočjo računalniškega programa Microsoft Excel. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da so medicinske sestre uspešne pri ukrepanju in nudenju pomoči novorojenčku z dihalno stisko. S svojim znanjem znajo prepoznati znake dihalne stiske in pravilno ukrepati. Še vedno pa dvomijo v svoje kompetence in včasih sprejemajo napačne odločitve. Slep: V primeru dihalne stiske novorojenčka gre za nujno stanje, zato mora medicinska sestra redno spremljati novosti in spremembe, ki se pojavijo v smernicah za nudenje prve pomoči. Pomembno je zdravstveno – vzgojno delo medicinske sestre, ki svetuje staršem in predstavlja vezni člen med člani zdravstvenega tima.
Ključne besede: dihalna stiska, novorojenček, dihalne poti, diagnostika in zdravljenje, zdravstvena nega
Objavljeno: 26.09.2014; Ogledov: 2810; Prenosov: 399
.pdf Celotno besedilo (998,52 KB)

9.
Pomen poučevanja medicinskih sester o oskrbi traheostome
Mihaela Flis, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo opisali zdravstveno nego bolnika s traheostomo in raziskali koliko znanja imajo medicinske sestre o negi traheostome in poznavanju različnih dihalnih kanil.Pri izdelavi diplomske naloge smo uporabili deskriptivno metodo dela, zbiranje in analizo podatkov s pregledom strokovne domače in tuje literature. V raziskovalnem delu diplomske naloge smo uporabili kvantitativno metodologijo. Izvedli smo študijo z anketnim vprašalnikom, ki je bil izdelan v namen raziskave na katerega so odgovarjali izvajalci zdravstvene nege. Anketo smo izvedli v enem od domov starejših v Sloveniji. Vprašalnik je vseboval 20 vprašanj. Podatke iz vprašalnikov smo računalniško obdelali s programom Mikrosoft Exscel grafično, številčno in procentualno. Ugotovili smo da so se medicinske sestre že srečale z bolniki s traheostomo, večina od njih pozna več vrst kanil in so že sodelovali pri menjavi kanile ali pa so sami menjali dihalno kanilo. Ugotovili smo tudi da si vse medicinske sestre želijo dodatnega izobraževanja iz tega področja in da so o negi in oskrbi traheostome poučeni. Traheotomiran bolnik je zelo odvisen od pomoči drugih. Zato je strokovno usposobljen zdravstveni tim izrednega pomena, ker je od tega odvisno bolnikovo življenje.
Ključne besede: medicinska sestra, traheostoma, dihalna kanila, poučevanje
Objavljeno: 25.11.2013; Ogledov: 1418; Prenosov: 299
.pdf Celotno besedilo (898,08 KB)

10.
Oskrba dihalne poti pri poškodovancu v prehospitalnem okolju
Klemen Hojnik, 2013, diplomsko delo

Opis: Temelji diplomskega dela so teoretične vsebine, uporabili smo deskriptivno metodo dela, in sicer s preučevanjem strokovne literature. V uvodu smo opredelili problem, namen, cilje in raziskovalna vprašanja, s katerimi smo poskušali priti do odgovora, zahtevanega v naslovu diplomskega dela. V vsebinskem delu smo predstavili anatomijo in fiziologijo dihalnih poti, pristop in postopek obravnave poškodovanca v prehospitalnem okolju, slikovno in opisno smo prikazali pripomočke in postopke za oskrbo dihalne poti, predstavili naloge diplomiranega zdravstvenika reševalca in njegovo pomembnost v prehospitalni ekipi nujne medicinske pomoči. Nato smo opredelili pojem kompetenca in izpostavili aktivnosti, kompetence diplomiranega zdravstvenika reševalca na terenu in jih primerjali s kompetencami reševalcev v tujih državah. Z diplomskim delom smo želeli opozoriti, da imajo reševalci kot diplomirani zdravstveniki premalo kompetenc ob odsotnosti zdravnika in predlagali njihovo razširitev. Razrešitev problema bi pripomogla k večjemu odstotku preživetja poškodovancev na terenu od odsotnosti zdravnika v ekipi nujne medicinske pomoči.
Ključne besede: Oskrba, dihalna pot, kompetence, nujna medicinska pomoč, diplomiran zdravstvenik, reševalec, kodeks etike.
Objavljeno: 11.04.2013; Ogledov: 2086; Prenosov: 412
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici