| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Strategije digitalnega marketinga za doseganje mladih
Ana Čurin, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo proučevali strategije digitalnega marketinga za doseganje ciljne skupine mladih. Zanimale so nas karakteristike Milenijske generacije ali Generacije Y, raziskali smo področje digitalnega marketinga ter opredelili strategije oziroma metode, ki se trenutno izpostavljajo kot najbolj učinkovite za komuniciranje blagovnih znamk z mladimi potrošniki. Na podlagi tega smo se ukvarjali tudi s spletnimi digitalnimi platformami, ki se uporabljajo kot distribucijski kanal za izvajanje opredeljenih strategij, opredelili pa smo tudi trende ter napovedi za prihodnost teh področij. Izvedli smo študijo primera, v kateri smo na podlagi praktičnega primera, neprofitnega društva IAESTE LC Maribor, opisali in analizirali implementacijo proučevanih strategij.
Ključne besede: digitalni marketing, milenijska generacija, marketing preko družbenih medijev, mobilni marketing, video marketing
Objavljeno: 18.08.2017; Ogledov: 728; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (2,94 MB)

2.
DIGITALNI ARHIVI AVDIOVIZUALNIH VSEBIN
Vladimir Torov, 2016, diplomsko delo

Opis: V današnjem modernem okolju so podatki in njihova hramba poglavitni del delovnega procesa. Medijske vsebine so v celoti digitalne, analogne vsebine pa se digitalizirajo, s čimer se poveča njihova obstojnost. V vsaki produkcijski hiši srečujemo ogromno količino AV-vsebin, ki nastanejo v posameznem projektu. Za ta vsebine potrebujemo arhiv, ki nam bo omogočal shrambo, iskanje ter obdelavo podatkov. Tukaj lahko vidimo potrebo po upravljanju medijskih vsebin. Vsaka organizacija ali produkcijska hiša pa si želi sočasno delo in uporabo vsebin v realnem času in vsepovsod. Zato rabimo sistem, ki bo centralizirano in urejeno skrbel za vse. Izvor besede upravljanje medijskih vsebin izhaja iz angleške skovanke Digital (Media) Asset Management in je glavna rešitev/težava vseh ki producirajo neke AV-vsebine, hkrati pa nujen izziv za vsako večjo urejeno produkcijo. To je tudi glavna tematika ohranjanja filmske ter televizijske dediščine, kajti za ohranjanje le te rabimo kvalitetno digitalizacijo ter zanesljive organizirane arhive. Predstavljeni bodo zgodovina videa, teoretične osnove in teze, zakoni ter standardi, opravljen bo pregled stanja javnega digitalnega arhiva, procesa digitalizacije od osnov digitalnih arhivov do upravljanja, sestave tega, tipov ter postavitev. Realni primer bo izveden s pomočjo digitalnega arhiva sistema Cinegy. Obravnavana bo pot od nastanka avdio vizualnih vsebin do njegovih hramb in uporabe v produkciji. Zelo podobna načela hrambe podatkov v digitalnih arhivih pa se uporabljajo v medicini, knjižnicah in korporacijah. 
Ključne besede: digitalni, arhivi, digitalizacija, video, av-vsebine
Objavljeno: 05.07.2016; Ogledov: 775; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (3,35 MB)

3.
Kakovost digitalnega videa pri prenosu prek šumnega kanala (kodek na osnovi DCT in DWT)
Matjaž Fras, Peter Planinšič, 2008, izvirni znanstveni članek

Opis: Članek opisuje vpliv kvantizacijske stopnice na kakovost digitalnega videa pri transformacijskem kodiranju videosignala. Transformacijsko kodiranje smo izvedli enkrat s pomočjo diskretne kosinusne transformacije (DCT) in drugič z diskretno valčno transformacijo (DWT). Kodeka DCT in DWT smo implementirali v programskem paketu Matlab-Simulink. Simulirali smo vpliv kvantizacije na kakovost videosignala, prav tako pa smo proučili kakovost sprejetega digitalnega videosignala pri prenosu prek šumnega kanala. Če odmislimo pojav blkovnega efekta pri DCT-kodeku in efekt razmazanja pri DWT-kodeku, zaradi kvantizacije, se pri prenosu digitalnega (kodiranega) videa preko prenosnega kanala poslabša njegova kakovost zaradi prisotnosti šumov. Pri DCT-kodeku je šum prenosnega kanala vplival na celoten kodiran blok, pri DWT-kodeku pa le na okolico slikovnih elementov.
Ključne besede: videosignal, zgoščevanje podatkov, digitalni video, kakovost videosignala, kodek, transformacijsko kodiranje, kvantizacija, šumni kanal
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 826; Prenosov: 22
URL Povezava na celotno besedilo

4.
POVEČAVA DIGITALNEGA VIDEA MED PREDVAJANJEM
Tadej Ferenc, 2015, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomske naloge smo testirali obstoječe videopredvajalnike, ki podpirajo povečevanje med predvajanjem. Implementirali smo tudi lasten videopredvajalnik, ki vsebuje opcijo povečevanja med predvajanjem. Cilj diplomske naloge je bil uporabniški vmesnik. Vmesnik omogoča uporabniku, da med predvajanjem videoposnetka označi pravokotno območje slike. Označeno območje nato program poveča do dimenzij okna ali ga neskaliranega kopira v drugo prikazovalno okno. Možna je povečava v območju od 25 % do 800 %. Za razvoj predvajalnika smo uporabili razvojno okolje Visual Studio 2010, programski jezik C# in odprtokodne knjižnice. Predvajalnik vsebuje pomoč, ki uporabniku omogoča enostavno uporabo in odpravo morebitnih minimalnih napak.
Ključne besede: povečava, digitalni video, videopredvajalnik, uporabniški vmesnik
Objavljeno: 29.05.2015; Ogledov: 741; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (3,27 MB)

5.
GEOMETRIJSKE TRANSFORMACIJE V DIGITALNEM VIDEU
Zoran Bencak, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se najprej podrobneje spoznali z geometrijskimi transformacijami v digitalnem videu, datoteˇcnimi formati in kodeki v digitalnem videu. Preuˇcili smo tudi kakšne so funkcionalnosti geometrijskih transformacij v javno dostopnih urejevalnikih videa. Na podlagi teh ugotovitev smo zasnovali lasten urejevalnik videa, katerega smo pozneje uporabili pri praktiˇcnih primerih in preverjanju hipotez.
Ključne besede: digitalni video, geometrijska transformacija, interpolacija, uporabniški vmesnik, urejevalnik videa
Objavljeno: 20.09.2013; Ogledov: 1039; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

6.
UPORABA MULTIMEDIJSKIH VSEBIN IN DRUŽBENIH MEDIJEV ZA VEČJO PREPOZNAVNOST PODJETJA
Tine Verbole, 2013, diplomsko delo

Opis: Klasično oglaševanje v vedno večji meri ne dosega več potrošnikov. Ti postajajo imuni na tradicionalne oglase na televiziji, radiu in v časopisih, zato se tržniki obračajo k alternativnim komunikacijskim kanalom. V zadnjem času predvsem izredno priljubljenim družbenim medijem. Za podjetja to pomeni, da se morajo kar se da hitro prilagoditi zakonitostim teh novih okolij. Hipertekst, interaktivnost, multimedija, recipročnost, te osnovne lastnosti spleta so prinesle nove možnosti, izkušnje in izzive tako za uporabnike, kot za ustvarjalce. Produkcijska sredstva in kanali promocije, ki so bili prej izključno v domeni velikih medijskih organizacij in oglaševalskih agencij so sedaj na voljo vsakemu posamezniku ali podjetju. Usmerjeni virusni marketing ni realistična strategija za večino organizacij, poleg tega pa kljub velikim vložkom uspeh ni zagotovljen. Podjetja morajo raje poiskati način, kako izkoristiti potencial vzajemnosti in razvoja osebnih odnosov, ki jih omogočajo družabna omrežja in podobne strani. Zbujanje pozornosti z atraktivnimi vsebinami je šele začetek. Enako pomemben, morda še pomembnejši faktor pri vzpostavljanju trajne in uspešne spletne strategije, je pristna vsakodnevna komunikacija z obstoječimi uporabniki. Skupnost ki nastane, ima moč podjetje predstaviti novim potencialnim kupcem bolje kot katerikoli prodajni strokovnjak. To je tisti resnični odmik od tradicionalne oglaševalske forme, ki že desetletja velja v množičnih medijih.
Ključne besede: multimediji, družbeni mediji, družabna omrežja, Facebook, Facebook vpogledi, blog, spletni dnevnik, Youtube, spletni video, virusni marketing, podcast, poddaja, kodek, interaktivnost, spletni marketing, digitalni marketing, spletno oglaševanje
Objavljeno: 14.05.2013; Ogledov: 1734; Prenosov: 327
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

7.
UPORABA DIGITALNIH VIDEO TEHNOLOGIJ ZA DOSEGANJE FILMSKEGA IZGLEDA
Mitja Mlakar, 2012, diplomsko delo

Opis: Uporaba dostopnih digitalnih tehnologij pri snemanju nizko proračunskih filmov in doseganje t. i. filmskega izgleda.
Ključne besede: Filmski izgled, digitalne tehnologije, film, video, digitalni kino
Objavljeno: 11.01.2013; Ogledov: 4999; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (4,20 MB)

8.
YOUTUBE KOT ARHIV "AMATERSKIH" POSNETKOV IN UPORABA LE-TEH V SODOBNI UMETNOSTI
Živa Čonkaš, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi se osredotočimo na razvoj amaterskega filma in videa ter njuni vlogi v sodobni družbi. Zanima nas, kako amaterski film in video arhivirajo v dobi digitalnih arhivov in kakšna je njuna kulturna in družbena vrednost. Skozi vidike najdenih posnetkov, pravične uporabe in lastnosti YouTuba analiziramo dva umetniška projekta, ki za svoje nastajanje uporabljata amaterske filme, objavljene na YouTubu. To sta video inštalacija Natile Bookchin Množični okras (Mass Ornament), 2009, in dokumentarni film producenta Ridleyja Scotta in režiserja Kevina Macdonalda Življenje v enem dnevu (Life in a day), 2011.
Ključne besede: film, amaterski film, YouTube, digitalni video, digitalni arhiv, najdeni posnetki
Objavljeno: 09.01.2013; Ogledov: 5178; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)

9.
UPORABA DIGITALNEGA FOTOAPARATA PRI MULTIMODALNEM NADZORU OKOLJA
Gašper Sedej, 2011, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu opisujemo sistem, ki smo ga razvili za multimodalni oddaljeni nadzor okolja. Sistem je sestavljen iz več komponent, med katerimi ima ključno vlogo digitalni fotoaparat. Ta je uporabljen za zajemanje žive slike in hkrati tudi fotografij z visoko ločljivostjo. Fotoaparat nadzira računalniški strežnik, ki poganja programsko opremo gPhoto. Video zajemamo preko fotoaparatovega analognega priključka in slikovnega pretvornika, ki pretvori analogni video signal v digitalnega. Strežnik nato pošlje stisnjeni video odjemalcu, na zahtevo uporabnika pa sproži fotoaparat in pošlje še visokoločljivostno fotografijo. Preklop med obema načinoma opravi posebno vezje, ki smo ga razvili za USB-priključek na fotoaparatu. Prenos videa in slik med strežnikom in odjemalcem poteka po medmrežju.
Ključne besede: digitalni fotoaparati, zajemanje videa, stiskanje videa, oddaljeni nadzor fotoaparata, prenos slik in video tokov
Objavljeno: 19.07.2011; Ogledov: 2185; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (2,52 MB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici