Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrska naloga raziskuje varstvo osebnih podatkov in pravice potrošnikov v kontekstu digitalnega trženja, področja, kjer hitra rast spletnih storitev in obdelava osebnih podatkov postavljata zasebnost v ospredje razprav. V teoretičnem delu smo analizirali ključne evropske zakonodajne akte – Splošno uredbo o varstvu podatkov (GDPR), Zakon o digitalnih storitvah (DSA), Zakon o digitalnih trgih (DMA), Zakon o upravljanju podatkov (DGA) in Zakon o podatkih (Data Act), ki skupaj predstavljajo temelje za pregledno, odgovorno in pošteno obravnavo osebnih podatkov v digitalnem okolju. Empirični del temelji na anketi med 108 potrošniki in se osredotoča na njihovo ozaveščenost o pravicah, izkušnje s kršitvami ter odnos do obdelave osebnih podatkov. Rezultati kažejo, da potrošniki poznajo predvsem osnovne vidike GDPR, medtem ko novejši akti in celoten nabor pravic ostajajo večini neznani. Zakonodajo pogosto zaznavajo kot zapleteno, kar zmanjšuje njihovo pripravljenost na ukrepanje ob kršitvah. Večina se ob zaznanih nepravilnostih ne odloči za formalno pravno varstvo, saj jim primanjkuje jasnih informacij, zaupanja v učinkovitost sistema ali občutijo, da situacija ni dovolj resna. Kljub temu raziskava potrjuje, da zasebnost ni zgolj formalno zapisana v zakonodaji, temveč jo potrošniki razumejo kot ključen element zaupanja v digitalno okolje. Pogosto se odločijo, da določenih storitev ne bodo uporabljali, kadar menijo, da podjetja preveč posegajo v njihove osebne podatke. To nakazuje, da so potrošniki zasebnost pripravljeni braniti tudi z lastnimi odločitvami, čeprav redko ukrepajo po formalnih pravnih poteh. Naloga tako pokaže, da je evropski zakonodajni okvir sicer obsežen in napreden, a njegova učinkovitost v praksi ostaja omejena zaradi nizke ravni ozaveščenosti, nepreglednosti pravil in pomanjkanja enostavnih mehanizmov za uveljavljanje pravic. Potrošniki ob tem jasno izražajo pričakovanja po večji preglednosti, strožjem izvrševanju zakonodaje ter širšem ozaveščanju in izobraževanju. Magistrsko delo zato poudarja potrebo po celovitem pristopu, ki združuje pravne, regulatorne in izobraževalne ukrepe ter zagotavlja ravnovesje med razvojem digitalnega marketinga in zaščito temeljnih pravic posameznika.
Ključne besede: digitalni marketing, pravice, podatki, GDPR, DSA, DMA, DGA, Data Act.
Objavljeno v DKUM: 04.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,24 MB)

Opis: Vplivneži na družbenih omrežjih so v zadnjem desetletju postali ena izmed najpomembnejših oblik digitalnega trženja, saj blagovne znamke vse pogosteje sodelujejo z njimi pri promociji svojih izdelkov in storitev. Sodobna digitalna okolja omogočajo, da se vplivnostne strategije razvijajo in prilagajajo novim trendom, pri čemer se poleg resničnih oseb vse bolj uveljavljajo tudi virtualni vplivneži – računalniško ustvarjene osebnosti, ki z napredno grafiko, domišljeno zgodbo in dosledno komunikacijo nastopajo kot javne figure na različnih družbenih platformah. Virtualni vplivneži se od svojih resničnih razlikujejo predvsem po tem, da jih ne omejujejo fizični in življenjski dejavniki, kar jim omogoča popolno prilagajanje ciljnim skupinam, neomejene kreativne možnosti in nadzor nad vsebino. Kljub temu se ob njihovi uporabi pojavljajo vprašanja o avtentičnosti, zaupanju ter dejanskem vplivu na nakupno vedenje potrošnikov. Diplomska delo se osredotoča na teoretično razumevanje koncepta virtualnih vplivnežev, njihovega mesta v sodobnem marketingu ter primerjavo z resničnimi vplivneži. Posebna pozornost je namenjena dejavnikom, ki oblikujejo odnos potrošnikov do teh digitalnih osebnosti, kot so kreativnost, doslednost komunikacije, usklajenost z vrednotami občinstva in prilagajanje vsebin ciljnim skupinam. Preučuje se, kako ti elementi vplivajo na zaznavo blagovnih znamk in oblikovanje nakupnih namenov, ter kako se virtualni vplivneži umeščajo v širši kontekst vplivnostnega marketinga in digitalnih strategij.
Ključne besede: Virtualni vplivneži, nakupno vedenje, potrošniki, družbena omrežja, digitalni marketing, blagovne znamke.
Objavljeno v DKUM: 23.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,28 MB)

Opis: V današnjem poslovnem svetu podjetja vse pogosteje prihajajo do spoznanja, da brez dobro usklajene in načrtovane komunikacije težko gradijo dolgoročen uspeh. To še posebej velja za manjša storitvena podjetja, kot so frizerski saloni, kjer osebni stik s strankami ni le dodatek, temveč srce celotne izkušnje. Prav ta odnos pogosto določa, kako zadovoljni, zvesti in povezani ostanejo obiskovalci. V diplomski nalogi smo raziskali, kako lahko strateško komuniciranje podpira uspešnost frizerskih salonov, s poudarkom na primeru salona Frizeraj Anamarija. V teoretičnem delu smo podali okvir ključnih pojmov in pristopov k strateškemu načrtovanju ter opozorili na pomen digitalnih kanalov in etičnih vprašanj. V empiričnem delu pa smo na podlagi pogovora z lastnico in primerjave z drugimi saloni ugotovili, da trenutna komunikacija poteka skoraj izključno prek enega digitalnega kanala, brez jasnega načrta in dolgoročne usmeritve. Na podlagi analize smo pripravili vrsto praktičnih predlogov – od bolj premišljenega upravljanja spletnih orodij do konsistentnejšega oblikovanja vsebin in tona sporočanja. Naše ugotovitve kažejo, da lahko tudi manjši saloni z nekaj ciljanimi izboljšavami in jasnejšo strategijo bistveno okrepijo svojo podobo v javnosti, pridobijo več zaupanja strank ter se uspešno ločijo od konkurence.
Ključne besede: strateško komuniciranje, poslovna komunikacija, frizerski salon, digitalni marketing, odnosi s strankami, družbena omrežja
Objavljeno v DKUM: 15.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 11
Celotno besedilo (806,33 KB)

Opis: Uvod: Preventivno zdravstvo omogoča zgodnje odkrivanje in zdravljenje zdravstvenih težav, zmanjšuje obremenjenost zdravstvenega sistema. Zaradi naraščajočega števila novih storitev je za zasebne ponudnike nujno učinkovito trženje, ki ciljno nagovarja populacijo in zagotavlja ekonomsko uspešnost. Metode: Magistrsko delo temelji na sistematičnem pregledu literature ter polstrukturiranem intervjuju z vodjo trženja srednje velikega slovenskega zasebnega medicinskega in wellness centra. Analiza je vključevala kodiranje transkripta intervjuja in sintezo ključnih marketinških praks. Rezultati: Digitalni marketing se je izkazal za najučinkovitejši kanal zaradi natančne merljivosti in širokega dosega. Predlagani pristop združuje spletni prodajni lijak (faze zavedanja, zanimanja, odločitve, nakupa), vsebinski marketing in sistem osebnih priporočil. Ta kombinacija omogoča boljšo segmentacijo ciljne skupine, personalizacijo sporočil ter povečuje angažma uporabnikov. Obstoječa baza kontaktov je premalo izkoriščena za digitalne kampanje. Razprava in zaključek: Na podlagi ugotovitev priporočamo strategijo, usmerjeno v tri glavne cilje: 1) povečanje prodaje preventivnih storitev, 2) razširitev baze potencialnih strank in 3) krepitev digitalne prisotnosti. Sistematičen pristop spletnega prodajnega lijaka omogoča dinamično prilagajanje trženjskih aktivnosti in optimizacijo proračuna ter s tem dolgoročno izboljšuje učinkovitost marketinških naporov.
Ključne besede: Preventivne zdravstvene storitve, trženje, prodajni lijak, digitalni marketing
Objavljeno v DKUM: 21.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 24
Celotno besedilo (1,39 MB)

Opis: Razvoj digitalnega marketinga v podjetju Saša Grošelj s. p. je usmerjen v izboljšanje prepoznavnosti blagovne znamke, povečanje dosega ciljnega občinstva in optimizacijo komunikacije s potencialnimi kupci. Ključni poudarki vključujejo prisotnost podjetja na družbenih omrežjih, prenovo spletne strani ter učinkovito uporabo plačljivega oglaševanja na platformah, kot sta Facebook in Instagram. V teoretičnem delu so predstavljeni osnovni koncepti digitalnega marketinga, vključno z optimizacijo spletnih strani, družbenimi omrežji ter s povezovanjem tradicionalnih in digitalnih marketinških strategij. Empirični del vključuje analizo podatkov, ki so bili zbrani iz Meta analitike in Google Analytics, ter rezultate intervjuja z vodstvom podjetja. Pri raziskovanju so bile uporabljene metode analize obstoječih digitalnih kanalov, primerjava statističnih podatkov ter anketiranje in spremljanje vedenja uporabnikov. Rezultati so pokazali, da so prenova spletne strani, vključitev poslovnih profilov na družbenih omrežjih in redno promoviranje vsebin že prispevali k povečanju dosega in interakcij. Facebook je postal osrednji kanal za komunikacijo s strankami, medtem ko Instagram prinaša več ogledov in interakcij z objavami. Na podlagi rezultatov naloga predlaga nadgradnjo obstoječih dejavnosti, večje sodelovanje z glasbeniki za promocijo izdelkov in ustvarjanje dodatnih videovsebin. Ti koraki bi podjetju omogočili krepitev konkurenčnosti in dostop do novih trgov.
Ključne besede: digitalni marketing, družbena omrežja, spletna optimizacija, izdelovanje jermen
Objavljeno v DKUM: 13.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 55
Celotno besedilo (1,96 MB)