| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Uvod v pravo digitalnega enotnega trga in pravni vidiki servitizacije v EU : študijsko gradivo
Janja Hojnik, 2025, učbenik za višje in visoke šole

Opis: Evropska unija posodablja industrijsko strategijo za krepitev konkurenčnosti in tehnološke neodvisnosti. Ključna pri tem je vzpostavitev enotnega digitalnega trga, ki omogoča boljši dostop do digitalnih storitev, spodbuja inovacije in krepi odpornost evropske industrije na globalnem trgu. Digitalna preobrazba podpira razvoj umetne inteligence, kvantnega računalništva in naprednih komunikacij, kar je bistveno za gospodarsko rast in strateško avtonomijo EU. Gradivo obravnava dva tematska sklopa. Prvi del analizira zakonodajne stebre digitalnega trga, vključno z Aktom o digitalnih storitvah, Aktom o digitalnih trgih in GDPR. Posebna pozornost je namenjena preprečevanju geoblokade, varstvu potrošnikov in regulaciji platform. Obravnava tudi vprašanja kibernetske varnosti, umetne inteligence in avtorskega prava. Drugi del se osredotoča na servitizacijo, proces, kjer podjetja prehajajo od prodaje izdelkov k storitvenim rešitvam za povečanje dodane vrednosti in trajnostni razvoj. Zaključek vključuje vprašanja za analitično razpravo o vplivu digitalnega trga na pravno in ekonomsko ureditev v EU.
Ključne besede: digitalni enotni trg, Evropska unija, pravo, storitve, platforme, servitizacija, nove tehnologije, podatki
Objavljeno v DKUM: 11.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (3,58 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Pravni vidiki geoblokiranja v Evropski uniji
Leon Brulc, 2017, diplomsko delo

Opis: Evropska unija namenja velik del svojih sredstev vzpostavitvi enotnega trga, ki bi imela za posledico ekonomsko rast vseh držav članic. Del končnega cilja popolnega enotnega trga predstavlja enotni digitalni trg, ki pa si ga lahko zamislimo le ob visoki digitalni integraciji potrošnikov. Tema tega diplomskega dela je geoblokiranje, praksa trgovcev, ki potrošnike diskriminira na podlagi državljanstva ali prebivališča. Geoblokiranje predstavlja veliko oviro za vzpostavitev enotnega digitalnega trga in s tem tudi oviro za celoten enotni trg V prvem delu diplomskega dela predstavim enotni digitalni trg, njegove cilje in njihovo (ne)uspešnost. Nadalje predstavim različne oblike geoblokiranja (tiste, ki vsebujejo vprašanja avtorskega prava in druge oblike geoblokiranja) ter njihove pozitivne in negativne posledice. Sledita predstavitev in kritika pravne regulacije preprečevanja geoblokiranja v EU do sedaj (zlasti preko 20. člena Direktive o storitvah), nato pa predstavim predloge Uredb, ki naj bi geoblokiranju naredile konec. Za popolno odpravo geoblokiranja, bi bilo potrebno predloge Uredb nadgraditi tako da bi vprašanja avtorskega prava in druge oblike geoblokiranja urejali enotno. Vendar pa je ob tem potrebno poudariti, da bi odprava geoblokiranja poleg pozitivnih pridobitev (kot denimo nova delovna mesta, nižje cene, povečana prodaja itd.), prinesla tudi negativne posledice (kot denimo manjše gibanje prebivalcev, negativne posledice za okolje, socialna izolacija itd.).
Ključne besede: geoblokiranje, Evropska unija, Direktiva o storitvah, pravice potrošnikov, omejitev dostopa, spletno potovanje, diskriminacija, prebivališče, državljanstvo, enotni digitalni trg.
Objavljeno v DKUM: 23.08.2017; Ogledov: 2554; Prenosov: 295
.pdf Celotno besedilo (667,55 KB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici