| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Teroristi samotarji - analiza primera Erica Roberta Rudolpha
Tina Kurent, 2018, magistrsko delo

Opis: V 21. stoletju vsakdanje življenje poteka po ustaljenih tirnicah, toda po svetu smo izpostavljeni povečani nevarnosti terorističnih napadov, saj smo lahko pogosto soočeni z odmevnimi morilskimi pohodi, ki v družbi izzovejo občutke strahu, negotovosti in apatijo. Izvedeni so teroristični napadi, ko posamezniki svoja dejanja izvajajo povsem samostojno, kjer je preizkušena nova oblika – napad terorista samotarja (angl. lone wolf terrorist). Gre za medijsko odmevne primere, ki sprožijo val ugibanj o motivih in vzrokih za delovanje, saj se na svoj napad pripravljajo izolirano, neodvisno in na lastno pobudo ter po navadi iz zavetja lastnega doma, zato je njihovo ravnanje nemogoče predvideti. Za pripravo in izvedbo svojih dejanj torej ne potrebujejo visoke tehnologije, večjih količin eksploziva ali finančnih sredstev, prav tako ne veliko časa. V večini primerov so teroristi samotarji visoko izobraženi posamezniki z izoblikovanim političnim, ideološkim ali kulturnim prepričanjem, ki se s spretno uporabo virtualne skupnosti ali podporo teroristične skupne v osami radikalizirajo in izvedejo napad. Takšen napad je 27. julija 1996 izvedel desničarski skrajnež Eric Robert Rudolph, ki je v Atlanti na olimpijskih igrah aktiviral doma izdelano cevno bombo. Njegov razlog za napad je bil političen: povzročitev čim večje finančne izgube in izgube nadzora nad dogajanjem ter s tem namenom doseči ukinitev izvajanja splavov v ZDA. Na napad se je temeljito pripravljal, saj je po aretaciji priznal, da je ubijal zavestno in da ne obžaluje svojih dejanj. V izogib smrtni kazni je priznal krivdo in bil obsojen na kazen doživljenjskega zapora brez možnosti pogojne izpustitve. Obveščevalno-varnostne službe, policija in anonimni hekerji se skupaj trudijo prepoznati in prestreči potencialne teroriste samotarje, vendar si le-ti izbirajo vse drznejše napade, saj se na ta način izmuznejo nadzornemu sistemu in udarijo tam, kjer preiskovalci ne pričakujejo. Teroristi samotarji razvijajo tehniko, kot je npr. šifriranje sporočil, s katero poskušajo zaobiti obrambo visoke tehnologije. Sprašujemo se, kako bi končali dobo terorja, saj teroristi iščejo nove in bolj sofisticirane načine, kako znova napasti.
Ključne besede: magistrska dela, terorizem, internet, radikalizacija, teroristi samotarji, digitalne sledi, Eric Robert Rudolph
Objavljeno: 10.10.2018; Ogledov: 584; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

2.
DIGITALNE SLEDI V ANALOGNEM SVETU
Jalen Plut, 2009, diplomsko delo

Opis: Živeti življenje pomeni zaznamovati neko pot, živeti neke sanje in dihati neko realnost. Vse skupaj predstavlja naš vsakdan, ki se vije skozi časovnik nepovratnega trenutka. A tudi trenutke se da s primerno količino podatkov rekonstruirati v deloma povratne. Pri tem nam pomagajo sledovi, ki jih vsakodnevno puščamo za sabo. Nekaterih sledov se zavedamo, drugih žal ne. Diplomsko delo predstavi nekaj izmed sledov, ki nastajajo tako v analogni kot v digitalni obliki, opomni k pazljivosti na njih ter zaključi z lastno analizo o stopnji zavedanja o njih.
Ključne besede: digitalne sledi, zasebnost, nadzor
Objavljeno: 19.06.2009; Ogledov: 10135; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (783,89 KB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici