Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Z omembo digitalizacije se srečujemo praktično na vsakem koraku. Vsaka literatura, spletna stran in članek nas usmerjajo k temu, da je treba dvigniti stopnjo ozaveščanja o pomembnosti digitalizacije, uporabi le-te in predvsem o njeni koristnosti. Industrijske revolucije so zahtevale tudi prilagoditev in razvoj zaposlenih, kar pa se v hitro spreminjajočem se okolju izkazuje kot toliko bolj pomembno in je ključno za rast podjetja, ustvarjanje prihodkov in zadrževanje kadrov. Digitalna revolucija ustvarja nove priložnosti, vpliva na in spreminja naš način delovanja, komuniciranje, tudi to, kdo smo in kdo želimo biti. Vpliva tudi na naš občutek za zasebnost, vzorce, navade in čas, namenjen prostemu času, razvoju kariere in veščin. Namen magistrskega dela je v izbranem podjetju raziskati digitalne kompetence zaposlenih – stopnjo samostojnosti zaposlenih glede na vsebino in zahtevnost opravil. Želimo raziskati, katere digitalne kompetence so v izbranem podjetju najbolj razvite, stopnjo razvitosti digitalnih kompetenc zaposlenih v različnih starostnih skupinah, pripravljenost zaposlenih na dodatno izobraževanje na področju digitalizacije ter mnenje zaposlenih o vlaganju podjetja v razvoj in izobraževanje zaposlenih na področju digitalizacije. Pri izdelavi magistrskega dela smo uporabili različne metode dela. V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno oziroma opisno metodo s pregledom domače in tuje literature. Uporabili smo tudi metodo analize z namenom razčlenitve literature in navedbe dejstev različnih avtorjev s preiskovanega področja. Za pripravo empiričnega ali raziskovalnega dela je bila uporabljena metoda anketiranja oziroma kvantitativna metoda, in sicer na podlagi vprašalnika, ki smo ga oblikovali. Ugotovljeno je bilo, da je stopnja razvitosti digitalnih kompetenc zaposlenih v izbranem podjetju v povprečju na višji ravni skoraj na vseh raziskovanih področjih. Glede na ugotovljeno ima podjetje še priložnosti za nadaljnji razvoj zaposlenih kot tudi za dodatna vlaganja v izobraževanje na področju digitalnih kompetenc. Pripravljenost zaposlenih na nadaljnji razvoj in izobraževanje v delovnem kot tudi zasebnem času za podjetje predstavlja prednost za hitrejšo nadgradnjo znanj, prilagoditev načinov za pridobivanje znanja in različnih metod za izobraževanje zaposlenih. Pozornost pa je treba nameniti tudi medgeneracijskemu povezovanju in osredotočenosti na prilagajanje vsebin in metod različnim generacijam, pri čemer je lahko medgeneracijsko mentorstvo eden od načinov, ki bi za zaposlene in podjetje pomenil še dodatno povezovanje ter timsko delo.
Ključne besede: industrijske revolucije, digitalizacija, kompetence, digitalne kompetence
Objavljeno v DKUM: 15.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (2,04 MB)

Opis: V digitalni dobi je prišlo do številnih sprememb v načinu komuniciranja, poslovanja in interakcije z informacijami. Kljub številnim prednostim digitalizacije pa je izgorelost zaposlenih v digitalni dobi postala pereč problem. Izgorelost je posledica kroničnega stresa na delovnem mestu, ki ga lahko povečajo stresorji digitalne dobe, kot sta stalna povezljivost in pričakovanje stalne razpoložljivosti. Management ima ključno vlogo pri preprečevanju in reševanju izgorelosti zaposlenih v času digitalizacije. Učinkovito vodenje in strategije upravljanja lahko pomagajo zmanjšati tveganje za izgorelost zaposlenih v digitalnem okolju. To vključuje razumevanje potreb in občutkov zaposlenih, uvajanje tehnoloških inovacij, ki dajejo prednost dobremu počutju in vključenosti zaposlenih, ter spodbujanje samoupravljanja, kjer zaposleni prevzamejo odgovornost za svoje dobro počutje. V diplomskem delu smo predstavili vpliv managementa na preprečevanje izgorelosti zaposlenih v času digitalizacije. Raziskovalna vprašanja so se osredotočila na vpliv neustreznih strategij upravljanja na produktivnost in na povečano stopnjo izgorelosti zaposlenih v podjetjih, ki hitro prehajajo na digitalizacijo brez ustrezne podpore in usposabljanja. V nadaljevanju so navedeni različne študije in viri, ki obravnavajo tematiko izgorelosti, vpliv digitalizacije na zaposlene in način, kako lahko management vpliva na preprečevanje izgorelosti.
Ključne besede: izgorelost, digitalizacija, management, digitalne kompetence, zaposleni
Objavljeno v DKUM: 10.11.2023; Ogledov: 510; Prenosov: 57
Celotno besedilo (1,44 MB)

Opis: Izkustveno učenje je pristop, ki temelji na praktičnem delu in dejanskih izkušnjah ter spodbuja dejavno sodelovanje učencev pri reševanju problemov. Ta pristop učencem omogoča pridobivanje praktičnih spretnosti za boljše razumevanje in uporabo znanja v vsakdanjih situacijah. Ena izmed oblik izkustvenega učenja je učenje izven učilnice, ki vključuje pridobivanje znanja in izkušenj, na primer skozi terensko delo. Actionbound je mobilna aplikacija za prostorsko orientacijo in kartografijo, ki učiteljem omogoča oblikovanje vsebin v digitalnem okolju in uporabo teh izven učilnice. Namen magistrskega dela je bil načrtovati učno pot pri predmetu družba z uporabo aplikacije Actionbound in jo izvesti z učenci 5. razreda. V praktičnem delu smo najprej pregledali cilje iz učnega načrta za 5. razred, ki jih lahko realiziramo s pomočjo aplikacije Actionbound, nato smo na podlagi teh ciljev razvili in načrtovali dejavnosti in naloge v aplikaciji, ki smo jih povezali v obliko orientacijske učne poti po Šentjurju. S tem smo pri učencih razvijali tako sposobnost uporabe digitalnih zemljevidov kot tudi njihove digitalne kompetence.
Ključne besede: družba, pouk izven učilnice, digitalne kompetence, prostorska orientacija, mobilne aplikacije
Objavljeno v DKUM: 01.09.2023; Ogledov: 560; Prenosov: 247
Celotno besedilo (12,71 MB)

Opis: Nakupovanje preko spleta je ena najbolj priljubljenih dejavnosti, saj potrošnikom omogoča hiter in enostaven nakup. Kljub možnim tveganjem pri nakupovanju preko spleta je spletnih potrošnikov čedalje več. Diplomsko delo obravnava nakupne navade potrošnikov v digitalni dobi in je natančneje osredotočeno v proučevanje vedenja potrošnikov pred nakupom, med nakupom in po nakupu. Raziskali smo, ali je pandemija Covid-19 vplivala na pogostost nakupovanja preko spleta in kako se nakupne navade razlikujejo glede na starost in digitalne kompetence potrošnika. V uvodu diplomskega dela smo predstavili problem, cilje, zadane hipoteze ter uporabljene tehnike in metode dela. Pri teoretičnih osnovah smo predstavili osnovne pojme, kot so nakupne navade potrošnikov, kdo je digitalni potrošnik in dejavniki, ki vplivajo na nakupno vedenje potrošnika. Empirični del predstavlja naš raziskovalni pristop, v rezultatih pa predstavljamo ugotovitve naše raziskave. Ugotavljamo, da je imela pandemija Covid-19 velik vpliv na nakupne navade potrošnikov in da obstajajo statistično značilne razlike med potrošniki z minimalnimi znanji in naprednimi znanji. Na koncu diplomskega dela razpravljamo o rezultatih raziskave in podajamo zaključne ugotovitve.
Ključne besede: Nakupne navade, digitalizacija, potrošnik, digitalne kompetence
Objavljeno v DKUM: 14.11.2022; Ogledov: 869; Prenosov: 154
Celotno besedilo (4,00 MB)

Opis: Informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT) je vedno bolj prisotna na vseh področjih življenja. Zaprtje šol zaradi pandemije COVID-19 je leta 2020 učitelje prisililo v delo na daljavo, in tako še povečalo uporabo IKT. Pouk geografije je bil že pred pandemijo tesno povezan z uporabo oblik IKT, kar se v času poučevanja na daljavo ni spremenilo. V raziskavi nas je zanimala pogostnost uporabe IKT med učitelji pri pouku geografije. Vzorec predstavlja 138 učiteljev geografije na osnovnih in srednjih šolah v Sloveniji. Ugotavljamo, da so anketirani učitelji najredkeje uporabljali IKT pri pouku geografije pred epidemijo in najpogosteje med epidemijo. Splošna raven uporabe IKT je bila pri pouku geografije po epidemiji višja od tiste pred epidemijo. Pred epidemijo so najpogosteje uporabljali e-mail, programe Office 365 in iskalnike informacij. Med epidemijo so ob že prej uporabljanih IKT oblik zelo pogosto uporabljajo tudi orodja za komunikacijo na daljavo in spletne učilnice. Po epidemiji pogostnost uporabe orodij za komunikacijo na daljavo in spletne učilnice upade. Pogosto uporabljani ostajajo e-mail, programi Office 365 in iskalniki informacij. V vseh obdobjih so najmanj uporabljane didaktične kartice, programska oprema za snemanje predavanja, GIS in GPS. Ugotavljamo, da spol ne vpliva na pogostnost uporabe IKT. Starost statistično ne vpliva na pogostnost uporabe IKT, vendar v opisni statistiki opazimo, da mlajši učitelji pogosteje uporabljajo IKT kot starejši. Regija sicer ni statistično povezana z uporabo IKT, vendar v opisni statistiki opazimo razlike v uporabi IKT glede na regije. Tip šole ne vpliva na pogostnost uporabe IKT. Mlajši učitelji se ocenjujejo kot bolj usposobljene glede na starejše učitelje. Učitelji, ki poučujejo na srednjih šolah, zase menijo, da so bolj usposobljeni kot tisti učitelji, ki poučujejo na osnovnih šolah. Učitelji so lastno usposobljenost po epidemiji ocenili višje kot to pred epidemijo. Manj izkušeni učitelji se pred epidemijo ocenjujejo za bolj usposobljene kot bolj izkušeni učitelji. Tako mlajši kot tudi starejši učitelji so pred in tudi po zaprtju šol IKT uporabljali zaradi lastne želje.
Ključne besede: IKT, geografija, COVID-19, poučevanje, digitalne kompetence
Objavljeno v DKUM: 12.10.2022; Ogledov: 761; Prenosov: 133
Celotno besedilo (3,48 MB)