Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomskem delu je bila obravnavana nadrealistična digitalna fotomanipulacija. Namen naloge je bil predstavitev nadrealizma kot umetniškega gibanja zgodnjega dvajsetega stoletja in primerjava le-tega z digitalno nadrealistično umetnostjo sodobnih umetnikov. Predstavljeni sta klasična fotomanipulacija v nadrealizmu ter sodobna nadrealistična digitalna fotomanipulacija. V teoretičnem delu so predstavljeni avtorji, njihova dela ter postopki oblikovanja tako klasične kakor tudi digitalne fotomanipulacije. Izpostavljene so tehnološke možnosti in pristopi k ustvarjanju nadrealistične digitalne umetnosti. Predstavljeni so odgovori na ključna vprašanja o tem, ali sodobni nadrealistični umetniki uporabljajo enake pristope za črpanje idej za svoja dela, kot so jih njihovi predhodniki, ter ali lahko najdemo tematske povezave med nadrealističnimi deli iz preteklosti in sodobnimi deli. Naloga opisuje možnosti in fleksibilnost pri ustvarjanju fotomanipulacije kot samostojnega likovnega dela. Praktični del zajema predstavitev lastnih del, ustvarjalni postopek ter uporabljeno strojno in programsko opremo.
Ključne besede: fotografija, nadrealizem, fotomanipulacija, digitalna temnica, računalniška obdelava fotografij
Objavljeno v DKUM: 16.09.2016; Ogledov: 1819; Prenosov: 243
Celotno besedilo (6,12 MB)

Opis: Izhodišče raziskave je digitalna temnica in programska oprema, uporabljena v digi-talni fotografiji za obdelovanje digitalnih slik oziroma fotografij. V digitalni temnici so omogočeni posegi, kot so povečava, obrezovanje, osvetljevanje, senčenje in drugi procesi, s katerimi popravljamo napake, spreminjamo ali dopolnjujemo parametre. V teoretičnem delu razložimo osnove računalniške grafike in digitalne temnice in na kratko predstavimo programa Paint.NET in GIMP, ki smo ju izbrali za delo v digitalni temnici. V raziskavi z izbranimi orodji za obdelavo digitalnih fotografij analiziramo različnost obravnavanih programov tako po zmogljivosti, hitrosti, zahtevnosti kot po preglednosti. Pri delu z orodji (obrezovanje, vrtenje, spreminjanje velikosti, kontrasta, tona in bar-ve, dodajanje pridiha, okvirja, besedila, popravljanja rdečih oči in sestavljanje pano-ramskega posnetka) ocenjujemo kakšna je pomoč pri posameznem ukazu (kom-pleksnost), preglednost, število potrebnih potez (klikov) za izvedbo, hitrost izvedbe in končni efekt. Postopke dela prikažemo na podlagi analiz, v obliki tabel in slik. V zaključku povzamemo ugotovitve raziskave, navedemo prednosti in slabosti pro-gramov Paint.NET in GIMP, ki smo jih spoznali med uporabo programov. Spregovo-rimo še o ozadjih, potrebnih za delovanje obeh programov in sicer o nameščanju, delovanju, učinkovitosti in o grafičnih vmesnikih. S splošno primerjavo in sprotno ter končno oceno oziroma presojo ugotovimo kateri od programov je primernejši za delo v digitalni temnici.
Ključne besede: računalniška grafika, rastrska grafika, digitalna temnica, Paint.NET, GIMP
Objavljeno v DKUM: 17.01.2011; Ogledov: 3154; Prenosov: 300
Celotno besedilo (5,11 MB)