| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
SODOBNI NAČINI PRENOSA AVDIO IN VIDEO VSEBIN
Borut Bencik, 2010, diplomsko delo

Opis: V zadnjih letih smo priča hitremu razvoju tehnologij, ki poenostavljajo prenos takšnih ali drugačnih multimedijskih vsebin. Trenutno je v Sloveniji digitalizacija klasične televizije v polnem teku. Prav tako se pospešuje razvoj širokopasovnih tehnologij, ki vse bolj prednjačijo po priljubljenosti pred klasično televizijo. V diplomski nalogi smo opravili pregled tehnologij od analogne do digitalne televizije. Primerjali smo različne načine zagotavljanja sprejema TV-programov, navedli prednosti in pomanjkljivosti. V nadaljevanju smo se osredotočili na pregled nekaterih spletnih strani z avdio in video vsebinami. Predstavili smo postopke, kako ustvariti lastno spletno stran, na katero je mogoče namestiti avdio in video vsebine.
Ključne besede: analogna televizija, digitalna televizija, oddajanje, bitna hitrost, video vsebina, spletna stran, spletna domena
Objavljeno: 30.03.2010; Ogledov: 1885; Prenosov: 334
.pdf Celotno besedilo (4,95 MB)

9.
PRILAGODITVE TELEVIZIJSKE ODDAJNIŠKE INFRASTRUKTURE IN OMREŽJA ZA PREHOD NA DIGITALNO PRIZEMELJSKO ODDAJANJE TELEVIZIJSKEGA SIGNALA
Andrej Kosi, 2010, doktorska disertacija

Opis: Prehod oddajanja analognega prizemeljskega televizijskega signala v oddajanje digitalnega prizemeljskega televizijskega signala poteka v večini držav po svetu. V Evropi je bil za digitalno prizemeljsko televizijo izbran standard, poznan pod imenom DVB-T/H. Možnost gradnje eno-frekvenčnih omrežij in uporaba ortogonalnega frekvenčnega multipleksiranja prinašata številne spremembe na oddajniški infrastrukturi, distribuciji vsebin in gradnji televizijskega omrežja. V disertaciji so predstavljene prilagoditve oddajniške infrastrukture in omrežja, s katerimi smo se soočili pri prehodu na digitalno oddajanje. Uporaba ortogonalnega frekvenčnega multipleksiranja in gradnja eno-frekvenčnih omrežij zahtevata bistveno kakovostnejši lokalni oscilator, kot ga uporablja večina dosedanjih analognih oddajnikov in kanalnih pretvornikov. Fazni šum, frekvenčna stabilnost in ločljivost, potrebna za sinhronizacijo oddajnikov, so glavni kriteriji za določitev zahtev, ki jih mora izpolnjevati lokalni oscilator. Kot primerna rešitev je predlagan koncept hibridnega oscilatorja. Pri gradnji analognega televizijskega omrežja se za pokrivanje območij, ki zaradi oddaljenosti, naravnih ali umetnih ovir niso zadovoljivo pokrita s signalom, običajno uporabljajo kanalni pretvorniki. Za uporabo enakega koncepta v digitalnem omrežju je treba obstoječi kanalni pretvornik prilagoditi zahtevam, ki izhajajo iz standardov in priporočil za digitalno televizijo. Predlagan je koncept nadgradnje kanalnega pretvornika z možnostjo delovanja v analognem ali digitalnem načinu ter možnostjo avtomatskega preklopa. Uporaba takšnega kanalnega pretvornika je še posebej zanimiva na območjih, kjer se bo analogna televizija uporabljala še nekaj časa. Pri prehodu na digitalno oddajanje kanalni pretvornik avtomatsko izbere digitalni način delovanja. Predstavljena rešitev pomeni tudi komercialno prednost, saj trenutno na trgu ni podobnih izdelkov, ki bi omogočali avtomatski prehod delovanja. Predstavljeni so izračuni in primeri uporabe nadgrajenega kanalnega pretvornika v različnih konceptih televizijskih omrežij. Ena izmed prednosti prehoda na digitalno prizemeljsko oddajanje je zmanjšanje števila potrebnih frekvenc oziroma kanalov za prenos posameznih programov. Na enem digitalnem kanalu lahko na primer oddajamo tudi do deset televizijskih programov standardne resolucije (število je odvisno od uporabljenega kodiranja in izbranih oddajnih parametrov). V primeru pomembnejših oddajnih točk je zato treba zagotoviti dodatne mehanizme za preprečitev popolnega izpada oddajanja, če pride do okvare. Predstavljeni so različni koncepti in rešitve za povečanje zanesljivosti na nivoju oddajnika, oddajniškem sistemu in televizijskem omrežju. Vhodni signal v analogne oddajniške sisteme je avdio in video signal. Pri digitalnih oddajniških sistemih se uporablja DVB-ASI signal. Rešitve za delitev in izbiro vhodnega signala iz analognih sistemov zato niso več uporabne za digitalne oddajniške sisteme. Potreba po delitvi in možnosti izbiranje DVB-ASI signala je predvsem prisotna pri sistemskih rešitvah na področju gradnje redundantnih sistemov. Številne kombinacije pri gradnji redundantnih sistemov zahtevajo modularno, prilagodljivo in cenovno ugodno rešitev. Predstavljen je koncept aktivnega delilnika in selektorja DVB-ASI signala, ki je prilagojen redundantnim sistemom.
Ključne besede: analogna prizemeljska televizija, digitalna prizemeljska televizija, sintezator z neposredno sintezo signala, fazno sklenjena zanka, televizijski kanalni pretvornik, propagacijski modeli, zaznava televizijskega signala, zanesljivost, redundantni sistemi, televizijska oddajniška omrežja, digitalna video radiodifuzija (DVB), DVB-ASI signal, digitalna prizemeljska televizija (DVB-T), mobilna prizemeljska televizija (DVB-H), DVB-ASI delilnik, DVB-ASI selektor
Objavljeno: 20.09.2010; Ogledov: 2744; Prenosov: 252
.pdf Celotno besedilo (3,75 MB)

10.
PROJEKTIRANJE IN DIMENZIONIRANJE KOMPONENT UHF (DVB-T) ANTENSKEGA SISTEMA ZA PRIZEMELJSKO TELEVIZIJO
Simon Klement, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen potek projektiranja, izdelave simulacij in izbire komponent UHF (DVB-T) antenskega sistema na podlagi zahtev in podatkov naročnika. Predstavljeni so osnovni gradniki antenskega sistema in njihove funkcije v sistemu. V nadaljevanju je prikazana simulacija sevalnih karakteristik antenskega sistema v programskem orodju Emlab Evolution in načrtovanje preklopnega polja v programskem orodju Autodesk Mechanical Desktop. Sledila je izdelava vezalnega načrta in sestavnice celotnega sistema. V sklepnem delu je prikazana montaža antenskega sistema na testni antenski stolp, meritve horizontalnega diagrama ter končna montaža na objektu s pomočjo helikopterja.
Ključne besede: digitalna prizemeljska televizija (DVB-T), antena, antenski sistem, projekt, oddajnik
Objavljeno: 12.01.2011; Ogledov: 2010; Prenosov: 198
.pdf Celotno besedilo (5,60 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici