Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Gibalni razvoj je ključen za celostni razvoj otrok in razvijanje njihovih gibalnih spretnosti. Le-te niso pomembne le za fizično zdravje, temveč tudi za druge aspekte otrokovega razvoja. Vendar živimo v svetu, kjer digitalni tehnologiji skorajda ne moremo ubežati. Digitalna tehnologija prinaša tako prednosti kot slabosti, ki pa vplivajo na otrokov razvoj. Namen našega diplomskega dela z naslovom Digitalna tehnologija in gibalni razvoj otrok v predšolskem obdobju, je bil raziskati, ali obstaja povezava med uporabo digitalne tehnologije in gibalnim razvojem otrok. V teoretičnem delu so opisani gibalni razvoj in digitalna tehnologija ter njeni potenicalni vplivi na gibalni razvoj. V empiričnem delu smo z merskim postopkom TGMD-3 ocenili gibalne spretnosti 30-ih otrok, starih 4-6 let. Postopek je razdeljen na dva sklopa nalog, in sicer lokomotorne spretnosti in spretnosti z žogo. Otroke smo ocenili dvakrat, seštevek ocen pa nam je povedal rezultat vsake od dveh skupin gibalnih nalog. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo s pomočjo merskega postopka TGMD-3 za neodvisne vzorce ugotovili, da večja izpostavljenost digitalni tehnologiji pri predšolskih otrocih negativno vpliva na ocenjene gibalne spretnosti.
Ključne besede: predšolski otrok, gibalni razvoj, digitalna tehnologija, merski postopek TGMD-3
Objavljeno v DKUM: 03.09.2024; Ogledov: 636; Prenosov: 55
Celotno besedilo (1,35 MB)

Opis: V sodobnem poslovnem okolju, ki ga zaznamujejo hitre tehnološke spremembe in digitalizacija, postaja razvoj digitalne organizacijske kulture ključnega pomena za uspešnost in konkurenčnost organizacij. Prilagodljivost, inovativnost, sodelovanje, zadovoljstvo zaposlenih, krepitev digitalnih kompetenc in izboljšanje poslovnih rezultatov so le nekateri izmed pozitivnih vplivov digitalne kulture. Organizacije, ki se zavedajo teh prednosti in vlagajo v razvoj digitalne kulture, bodo bolje pripravljene na izzive prihodnosti in bodo lahko uspešno konkurirale na globalnem trgu. Vlaganje v digitalno kulturo je tako strateška naložba, ki prinaša dolgoročne koristi za organizacijo in njene zaposlene. Magistrsko delo obravnava izjemno aktualno temo oblikovanja digitalne organizacijske kulture v sodobnih podjetjih. V dobi hitrega tehnološkega napredka in digitalne transformacije se veliko organizacij sooča z izzivom, kako se prilagoditi novim razmeram, ohraniti konkurenčnost in spodbuditi inovacije. Problem, ki ga raziskava naslavlja, je pomanjkanje zavedanja o pomembnosti digitalne kulture in posledic, ki jih ima neupoštevanje teh trendov za rast in razvoj podjetij. Predmet obdelave v magistrskem delu je analiza, kako digitalna organizacijska kultura vpliva na delovanje organizacij ter kako ta vpliva na inovativnost in ustvarjalnost. Ravno tako preučujemo vlogo vodstva pri oblikovanju le-te. V ta namen smo se osredotočili na različne vidike organizacijske kulture, njen zgodovinski razvoj, tipologije, dejavnike, ki vplivajo na njeno oblikovanje ter izzive in težave, s katerimi se soočajo podjetja pri njenem upravljanju. Posebno pozornost smo namenili vplivu digitalizacije na organizacijsko kulturo, opredelitvi pojma digitalizacije, njenemu razvoju ter pomenu v sodobni družbi. V povezavi z digitalizacijo smo tako opredelili nastanek nove digitalne organizacijske kulture. Predstavili smo tudi uspešne poslovne prakse iz tujine, ki delujejo v sklopu digitalne organizacijske kulture. V empiričnem delu smo teoretične ugotovitve podkrepili s študijo primera slovenskega podjetja Intera d.o.o., ki je primer podjetja z izrazito digitalno organizacijsko kulturo. Intervjuji z vodstvom in dvema zaposlenima so razkrili, kako pomembno je vodenje pri oblikovanju in vzdrževanju digitalne kulture. Ugotovili smo, da ustvarjalno delovno okolje, ki ga podpira digitalna kultura, bistveno prispeva k večji stopnji inovativnosti in konkurenčnosti podjetja. Dobljeni rezultati kažejo, da je prehod na digitalno organizacijsko kulturo nujen za uspešno delovanje podjetij v sodobnem poslovnem okolju. Digitalna kultura, ki temelji na odprtosti, sodelovanju in aktivni uporabi novih tehnologij, omogoča podjetjem, da se hitreje prilagajajo tehnološkim spremembam in učinkoviteje odgovarjajo na tržne izzive. Poleg tega spodbuja kreativnost in inovacije, kar dodatno povečuje konkurenčnost podjetij. Ugotovili smo torej, da brez aktivne vloge in predanosti vodstva ni mogoče uspešno vzpostaviti digitalne organizacijske kulture. Vodstvo mora spodbujati spremembe, ustvarjati odprto in sodelovalno delovno okolje ter vključevati nove tehnologije v vsakodnevne procese. Prav tako je ustvarjalno delovno okolje identificirano kot pomemben gradnik digitalne organizacijske kulture, ki podpira inovacije. Podjetje Intera d.o.o. je primer dobre prakse, ki dokazuje, kako digitalna kultura lahko pozitivno vpliva na uspešnost in rast podjetja. Na podlagi raziskave lahko zaključimo, da digitalna organizacijska kultura ni le trend, temveč nuja za sodobna podjetja, ki želijo ostati konkurenčna in inovativna. S tem magistrskim delom smo prispevali k boljšemu razumevanju pomembnosti digitalne kulture in podali smernice, kako jo uspešno oblikovati in vzdrževati, kar je ključno za dolgoročni uspeh podjetij v digitalni dobi.
Ključne besede: organizacijska kultura, digitalizacija, digitalna organizacijska kultura, sodobni čas, tehnološka podjetja, informacijska tehnologija, konkurenčnost, inovativnost.
Objavljeno v DKUM: 20.08.2024; Ogledov: 102; Prenosov: 136
Celotno besedilo (2,24 MB)

Opis: Na trgu najdemo veliko različnih digitalnih denarnic. Obstajajo neskladja glede delitve digitalnih denarnic na posamezne skupine. Novi uporabniki imajo težave ob izbiri primerne digitalne denarnice zanje. Analizirali smo obstoječe rešitve, razložili delitev denarnic v podskupine ter predlagali odločitven model za izbiro digitalne kripto denarnice, pri čemer smo se še posebej fokusirali na lastnosti, ki jih le te podpirajo. Predstavili smo tudi, kako se lotimo načrtovanja in implementacije digitalne kripto denarnice.
Ključne besede: digitalna denarnica, kripto denarnica, tehnologija veriženja blokov, klasifikacija, načrtovanje, implementacija programske opreme
Objavljeno v DKUM: 12.10.2023; Ogledov: 424; Prenosov: 56
Celotno besedilo (8,97 MB)

Opis: Nove digitalne tehnologije močno vplivajo na razvoj turističnega sektorja. V preteklosti so turisti svoje počitnice pretežno rezervirali po telefonu neposredno pri ponudniku namestitev ali so rezervacijo zaupali turistični agenciji. Danes se lahko proces rezervacije podpre z ustreznimi programskimi rešitvami, ki jih je na trgu veliko. Kljub temu pa morajo biti ponudniki namestitvenih kapacitet pozorni pri izbiri primerne rešitve in se vpeljave lotiti sistematično in dosledno, saj bo to vplivalo na njihovo optimizacijo dela in na povpraševanje strank v prihodnosti. Magistrska naloga predstavlja dobro prakso vpeljave in uporabe rezervacijskega sistema, ki je primeren za manjše ponudnike namestitvenih kapacitet. Raziskali smo, kaj takšna rešitev pomeni za organizacijo in zaposlene, kakšne so prednosti uporabe ter priložnosti za nadgradnjo takega sistema. V teoretičnem delu zaključnega dela smo proučili razpoložljivo literaturo, vezano na digitalizacijo in razvoj digitalizacije v turizmu, ter predstavil nekaj najvidnejših spletnih rezervacijskih sistemov, ki so prisotni v domačem okolju, kot tudi mednarodno. V empiričnem delu smo za pridobitev podatkov o izboru, vpeljavi in sami uporabi sistema opravili intervjuje z nekaterimi uporabniki rezervacijsko recepcijskega sistema v hotelu. Informacije o tem, kako deluje raziskani rezervacijsko recepcijski sistem smo pridobili tudi s pomočjo metode odkritega opazovanja s popolno udeležbo. Med delom smo opazovali vodjo hotela, vodjo recepcije ter receptorko. Med opazovanjem smo pridobili dodatna pojasnila glede uporabnosti sistema, kje so ozka grla in pomanjkljivosti ter kje uporabniki vidijo možnosti za nadgradnjo oziroma izboljšave funkcionalnosti sistema. Ugotovili smo, da je bila vpeljava novega rezervacijsko recepcijskega sistema upravičena in smiselna. Z uvedbo novega rezervacijsko-recepcijskega sistema je ponudnik namestitvenih kapacitet optimiziral poslovanje, znižal stroške, povečal prodajo, digitaliziral nekatere delovne procese in reorganiziral ter optimiziral delo receptorjev. Z ugotovitvami smo seznanili tudi vodjo hotela. Podali smo tudi predloge za nadgradnjo sistema, ki jih lahko vodstvo hotela posreduje ponudniku sistema.
Ključne besede: optimizacija dela, rezervacijski sistem, digitalna tehnologija
Objavljeno v DKUM: 29.05.2023; Ogledov: 599; Prenosov: 54
Celotno besedilo (1,39 MB)

Opis: V magistrskem delu smo proučevali vpliv prepletenosti vsakdanjega življenja in digitalne tehnologije na izobraževanje. V sklopu teoretičnega dela smo opredelili digitalno tehnologijo, na kratko preleteli njen razvoj ter našteli nekaj najpogostejših pametnih naprav. Predstavili smo medmrežje, opisali, kaj nam omogočata tako internet kot splet in opozorili na problem pomanjkanja zasebnosti. V nadaljevanju nas je zanimala soodvisnost človeka in tehnologije; predvsem, kakšen vpliv ima raba digitalnih naprav na zdravje in počutje ljudi ter kakšen je pomen digitalne pismenosti. Na koncu smo se osredotočili še na vlogo digitalne tehnologije v izobraževanju ter predstavili, kaj razvoj tehnologije pomeni za vseživljenjsko izobraževanje. V empiričnem delu naloge smo s pomočjo anketnega vprašalnika proučili pogostost uporabe pametnih naprav in njihov vpliv na kakovost življenja anketiranih ter kako se vse skupaj odraža v izobraževanju oz. v procesu vseživljenjskega izobraževanja. Zanimalo nas je tudi, v kolikšni meri so anketirani že navezani na svoje naprave in kako bi odreagirali, če te ne bi bile prisotne. V anketi so sodelovale polnoletne osebe; pridobili smo 101 ustrezen odgovor.
Ključne besede: digitalna tehnologija, počutje, izobraževanje, vseživljenjsko izobraževanje
Objavljeno v DKUM: 13.09.2022; Ogledov: 561; Prenosov: 120
Celotno besedilo (1,43 MB)