1. Revizijski izzivi in priložnosti pri uporabi kriptovalut v podjetjuPatrick Hren, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo se osredotoča na analizo revizijskih izzivov in priložnosti, ki jih prinaša uporaba kriptovalut v podjetjih. V teoretičnem delu so predstavljene temeljne značilnosti kriptovalut, njihov razvoj in vpliv na sodobno poslovno okolje, pri čemer je poseben poudarek namenjen tehnologiji veriženja blokov (angl. blockchain) in njenim aplikacijam v različnih gospodarskih panogah. Obravnavani so tudi poslovni modeli, ki vključujejo digitalna sredstva, ter računovodska obravnava kriptovalut v skladu z mednarodnimi (MSRP) in slovenskimi računovodskimi standardi (SRS).
Sledijo poglavja, ki obravnavajo revizijski vidik kriptovalut, vključno s preverjanjem transakcij na blockchainu, vzpostavljanjem učinkovitih notranjih kontrol ter vrednotenjem digitalnih sredstev. Analizirani so praktični primeri podjetij različnih panog, ki uporabljajo kriptovalute, s poudarkom na posebnostih revizijskih postopkov in tveganjih, ki jih ti prinašajo.
Regulativni del naloge podrobno obravnava pravni okvir Evropske unije, zlasti uredbo MiCA, ter nacionalne predpise v Sloveniji in primerjavo z drugimi državami. Poudarjeni so pravni in etični izzivi, povezani z uporabo digitalnih sredstev, ter globalni trendi regulacije.
V empiričnem delu je uporabljena metoda analize dokumentov, ki vključuje pregled strokovne literature, zakonodaje in poročil revizijskih družb, dopolnjena s študijami primerov podjetij, ki uporabljajo kriptovalute. Rezultati nakazujejo, da lahko preglednost, ki jo omogoča tehnologija blockchain, pripomore k bolj učinkoviti izvedbi revizijskih postopkov. Vendar pa so za tak pristop potrebne precej visoka raven tehničnega znanja, uporaba posebnih orodij ter vzpostavitev ustreznih notranjih kontrol.
V zaključnem delu naloge se pokaže predvsem to, da se mora revizijska praksa ves čas prilagajati hitrim spremembam na področju tehnologije. Ob tem postaja vedno bolj pomembno tudi oblikovanje enotnega in mednarodno usklajenega regulativnega okvira ter dosledno spoštovanje etičnih načel pri obravnavi digitalnih sredstev. V prihodnje bo uspešna revizija kriptovalut temeljila na povezovanju tehnološkega razvoja, zakonodajnih zahtev in strokovnega dela, saj le tako lahko zagotovimo večjo preglednost, varnost ter zaupanje v digitalno gospodarstvo.
Sledijo poglavja, ki obravnavajo revizijski vidik kriptovalut, vključno s preverjanjem transakcij na blockchainu, vzpostavljanjem učinkovitih notranjih kontrol ter vrednotenjem digitalnih sredstev. Analizirani so praktični primeri podjetij iz različnih panog, ki uporabljajo kriptovalute, s poudarkom na posebnostih revizijskih postopkov in tveganjih, ki jih ti prinašajo.
Regulativni del naloge podrobno obravnava pravni okvir Evropske unije, zlasti uredbo MiCA, ter nacionalne predpise v Sloveniji in primerjavo z drugimi državami. Poudarjeni so pravni in etični izzivi, povezani z uporabo digitalnih sredstev, ter globalni trendi regulacije.
V empiričnem delu je uporabljena metoda analize dokumentov, ki vključuje pregled strokovne literature, zakonodaje in poročil revizijskih družb, dopolnjena s študijami primerov podjetij, ki uporabljajo kriptovalute. Rezultati nakazujejo, da lahko preglednost, ki jo omogoča tehnologija blockchain, pripomore k bolj učinkoviti izvedbi revizijskih postopkov. Vendar pa je za tak pristop potrebna precej visoka raven tehničnega znanja, uporaba posebnih orodij ter vzpostavitev ustreznih notranjih kontrol.
V zaključnem delu naloge se pokaže predvsem to, da se mora revizijska praksa ves čas prilagajati hitrim spremembam na področju tehnologije. Ob tem postaja vedno bolj pomembno tudi oblikovanje enotnega in mednarodno usklajenega regulativnega okvira ter dosledno spoštovanje etičnih načel pri obravnavi digitalnih sredstev. V prihodnje bo uspešna revizija kriptovalut temeljila na povezovanju tehnološkega razvoja, zakonodajnih zahtev in strokovnega dela, saj le tako lahko zagotovimo večjo preglednost, varnost ter zaupanje v digitalno gospodarstvo.
Ključne besede: kriptovalute, tehnologija blockchain, revizija, notranje kontrole, računovodska obravnava, regulativa MiCA, digitalna sredstva
Objavljeno v DKUM: 02.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
 Celotno besedilo (3,35 MB) |
2. Finančnotehnološka podjetja na JaponskemMaja Kukovec, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu obravnavamo področje finančne tehnologije, z osredotočenostjo na finančnotehnološki sektor na Japonskem. Finančna tehnologija je v zadnjem desetletju bistveno preoblikovala način, kako posamezniki in podjetja dostopajo do finančnih storitev. S pomočjo tehnologij, kot so umetna inteligenca, veriženje blokov in avtomatizacija, so digitalne finančne storitve postale hitrejše, varnejše in bolj dostopne. Japonska se kljub temu, da je ena izmed najmočnejših svetovnih sil, sooča z različnimi izzivi pri uvajanju finančnih inovacij. Glavni izziv predstavljajo kulturne in demografske značilnosti, saj starejše prebivalstvo še vedno daje prednost tradicionalnem bančništvu. V nalogi raziskujemo, kako se finančnotehnološki sektor razvija, ter kako vpliva na gospodarstvo in družbo. Podajamo tudi priporočila za oblikovalce politike, s ciljem spodbujanja inovacij in prilagajanja regulativnega okolja hitrim spremembam.
Ključne besede: finančna tehnologija, Japonska, umetna inteligenca, digitalna plačila, veriženje blokov
Objavljeno v DKUM: 30.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 16
Celotno besedilo (1004,17 KB) |
3. Etičnost uporabe umetne inteligence med mladimiTiana Pufič, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo se osredotoča na preučevanje etične uporabe umetne inteligence (UI) med mladimi, ki predstavljajo eno najbolj digitalno pismenih in hkrati najbolj izpostavljenih skupin sodobnega tehnološkega razvoja. Zaradi vse večje prisotnosti umetne inteligence v vsakdanjem življenju, zlasti v akademskem in poslovnem okolju, postaja vprašanje etične uporabe te tehnologije izjemno pomembno. Mladi pogosto uporabljajo umetno inteligenco pri študijskih obveznostih, pri delu in tudi v prostem času, vendar ob tem niso vedno dovolj informirani o etičnih dilemah, ki jih takšna uporaba odpira. V teoretičnem delu naloge so predstavljeni temeljni pojmi umetne inteligence, njen zgodovinski razvoj, osnovne vrste ter ključni etični koncepti, s katerimi lahko vrednotimo vpliv UI na posameznika in družbo. Posebna pozornost je bila namenjena tudi obstoječim regulativnim okvirom ter vlogi umetne inteligence v akademskem in poslovnem okolju. Empirični del temelji na anketni raziskavi, izvedeni med mladimi, natančneje pripadniki generacije Z. Zbrani podatki so pokazali, da je uporaba umetne inteligence med mladimi zelo razširjena, vendar so prisotni tudi številni pomisleki, zlasti glede zasebnosti, preglednosti algoritmov in odgovornosti. Anketiranci so kot največje etične dileme izpostavili nejasnost delovanja UI, možnost zlorabe osebnih podatkov ter vpliv tehnologije na lastno avtonomijo pri učenju in delu. V zaključku so podani konkretni predlogi za bolj etično uporabo UI, med katerimi izstopajo krepitev etične in digitalne pismenosti, transparentnost delovanja sistemov, jasna pravila uporabe v akademskem okolju ter vključevanje mladih v oblikovanje prihodnjih etičnih smernic v organizacijah.
Ključne besede: umetna inteligenca, mladi, etičnost, digitalna pismenost, tehnologija.
Objavljeno v DKUM: 12.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 18
Celotno besedilo (1,31 MB) |
4. Testiranje sposobnosti razlikovanja tonskih višin pri predšolskih otrocih z uporabo digitalnega merskega pripomočka : diplomsko deloNuša Majcenovič, 2025, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je z uporabo digitalnega merskega pripomočka izmeriti sposobnost razlikovanja tonskih višin pri predšolskih otrocih, starih od štiri do šest let. Zanimalo nas je, kako uspešni bodo otroci na testu razlikovanja tonskih višin ter ali na to sposobnost pomembno vplivajo starost, spol, dodatno glasbeno udejstvovanje in ukvarjanje staršev z glasbo. Podatke smo zbrali s kvantitativno metodo, in sicer s pomočjo posebej zasnovanega digitalnega testa, ki so ga otroci izvedli na tabličnem računalniku, ter z anketnim vprašalnikom, ki so ga izpolnili starši. V sklopu analize podatkov smo izvedli Kruskal-Wallisov ter Mann-Whitneyjev preizkus razlik. Ugotovili smo, da je največ otrok uspešno razlikovalo med vsemi primeri tonskih višin. Poleg tega jim je manj težav predstavljalo razlikovanje med dvema enakima višinama kot pa med dvema različnima. Razlike med skupinami v starosti, spolu in dodatnem glasbenem udejstvovanju niso bile statistično značilne. Statistično značilne razlike pa so se pokazale med otroki, katerih starši se ukvarjajo z glasbo, in tistimi, katerih starši se ne.
Ključne besede: glasbene sposobnosti, razlikovanje tonskih višin, predšolski otrok, preverjanje glasbenih sposobnosti, digitalna tehnologija
Objavljeno v DKUM: 03.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 28
Celotno besedilo (1,86 MB) |
5. Med fizičnim in digitalnim odmikom: kvalitativna raziskava odnosa slovenskih milenijcev do turizma brez digitalnih naprav : kvalitativna raziskava odnosa slovenskih milenijcev do turizma brez digitalnih napravAnja Lukan, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga obravnava vpliv digitalne tehnologije na turistično izkušnjo, natančneje njen vpliv na krhkost liminalne faze in občutek pobega na potovanjih. Temeljni namen naloge je dopolnitev znanstvenih spoznanj o dojemanju turizma brez digitalnih naprav med slovenskimi milenijci, s praktičnimi implikacijami za nagovarjanje te segmentne skupine. V teoretičnem delu naloge opredelimo vplive digitalizacije na turizem, predstavimo učinek prelitja med rabami digitalne tehnologije v vsakdanjem in potovalnem kontekstu ter vpeljemo turizem brez digitalnih naprav kot novo pojavno obliko turizma. V empirični študiji z uporabo polstrukturiranih intervjujev analiziramo vsakodnevne in turistične prakse uporabe digitalne tehnologije na izbranem vzorcu slovenskih milenijcev s ciljem preučiti njihove motive in zadržke do turizma brez digitalnih naprav. Pokažemo na kompleksen in večplasten odnos slovenskih milenijcev do tovrstnega turizma in na pomembnost tako digitalnega kot fizičnega odmika za izboljšanje potovalne izkušnje posameznika. Ugotovitve pričajo o ambivalentni vlogi tehnologije, ki lahko ojača, hkrati pa oslabi posameznikovo turistično izkušnjo, zato moramo spodbujati uravnoteženo rabo digitalne tehnologije ter posledično možnost digitalnega odklopa pri turističnih izkušnjah.
Ključne besede: digitalna tehnologija, turizem brez digitalnih naprav, milenijci, motivi, zadržki
Objavljeno v DKUM: 02.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1022,62 KB) |
6. Merjenje ritmičnih sposobnosti otrok v predšolskem obdobju s pomočjo digitalne tehnologije : diplomsko deloEva Trbuc, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo raziskuje uspešnost predšolskih otrok pri prepoznavanju ritmičnih vzorcev s pomočjo digitalne tehnologije in analizira dejavnike, ki vplivajo na njihovo uspešnost. V empiričnem delu je predstavljen digitalno zasnovan preizkus, pri katerem otroci prepoznavajo ritmične vzorce v štiričetrtinskem taktu, dolgem štiri dobe. Preizkus se izvaja na tabličnem računalniku, ki samodejno beleži rezultate. Ugotovitve kažejo na raznoliko uspešnost otrok pri nalogi, pri čemer so se kot uspešnejši izkazali tisti, ki redno sodelujejo pri glasbenih dejavnostih, kot so folklora, pevski zbor ali ples. Rezultati poudarjajo, da ritmične sposobnosti v predšolskem obdobju še intenzivno dozorevajo in da je njihov razvoj med posamezniki različen. Ključna ugotovitev diplomskega dela je, da zgodnja vključenost otrok v strukturirane glasbene dejavnosti in spodbudno glasbeno okolje pomembno prispevata k razvoju ritmičnih sposobnosti. Digitalna tehnologija se je pri tem izkazala kot učinkovit pripomoček za preverjanje ritmičnih sposobnosti, saj je povečala otrokovo motivacijo, izboljšala zbranost in omogočila standardizirano izvedbo preizkusa.
Ključne besede: predšolski otrok, ritem, ritmične sposobnosti, testiranje, digitalna tehnologija
Objavljeno v DKUM: 02.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 29
Celotno besedilo (735,35 KB) |
7. Optimizacija proizvodnega procesa tesnilnega panela : magistrsko deloNikola Đorđević, 2025, magistrsko delo Opis: Proizvodna podjetja si prizadevajo za čim bolj ekonomično rabo materiala in optimizacijo proizvodnih procesov, saj to neposredno vpliva na stroške in konkurenčnost. V magistrskem delu je obravnavana optimizacija postopka varjenja cevi z uporabo matematičnega modela, katerega cilj je minimizacija porabe materiala in izboljšanje pretočnega časa. Model omogoča analitično oceno ključnih parametrov varjenja ter njihovo prilagoditev za doseganje učinkovitejšega proizvodnega procesa.
Po izvedbi izračunov je bil pripravljen praktični prikaz postopka, ki služi kot validacija teoretičnih ugotovitev in ocena uporabnosti modela v realnem proizvodnem okolju. Dodatno je v delu obravnavan koncept vitke proizvodnje, s posebnim poudarkom na metodi Poka-Yoke, ki prispeva k zmanjšanju napak in izboljšanju stabilnosti proizvodnega procesa.
Kot rezultat raziskave so podani predlogi izboljšav, ki poudarjajo ekonomske koristi optimizacije in njeno potencialno implementacijo v proizvodnji.
Ključne besede: optimizacija procesov, proizvodna učinkovitost, industrijska avtomatizacija, izboljšanje delovnih tokov, analiza procesov, stroškovna optimizacija, tehnična učinkovitost, upravljanje virov, zniževanje napak, standardizacija delovnih postopkov, digitalizacija proizvodnje, kakovostna kontrola, merjenje uspešnosti, vitka proizvodnja, časovna učinkovitost, proizvodna analiza, tehnično izboljševanje, vzdrževanje strojev, nadzor nad procesi, učinkovitost sistema, tehnično svetovanje, inženirske rešitve, mehanski sklopi, varjenje, varilni postopki, integracija tehnologije, strojna obdelava, industrija 4.0, CAD/CAM sistemi, prilagajanje proizvodnih postopkov, digitalna transformacija, proizvodno načrtovanje, inovacije v proizvodnji, avtomatizirani sistemi, CNC tehnologija, upravljanje kakovosti, tehnična dokumentacija, razvoj procesov, tehnična optimizacija, racionalizacija virov, zmogljivost strojev, procesna analiza, operativna učinkovitost.
Objavljeno v DKUM: 12.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 47
Celotno besedilo (1,46 MB) |
8. Psihosocialna pomoč s sodobno digitalno tehnologijo, odraslim, ki so v otroštvu preboleli levkemijoJure Pisanec, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Pri odraslih, ki so preživeli levkemijo v otroštvu, se lahko po nekaj letih zdravljenja pojavijo negativni vidiki psihosocialnega zdravja, kot na primer večje tveganje za poslabšanje spomina, čustvene regulacije, učinkovitosti opravljanja opravil, socialnega delovanja in duševnega zdravja. Namen raziskave je ugotoviti, kako je sodobna digitalna tehnologija povezana z oskrbo psihosocialnih potreb odraslih, ki so v otroštvu preboleli levkemijo.
Metode: V diplomskem delu smo izvedli sistematični pregled znanstvene literature. Uporabili smo deskriptivno ali opisno metodo dela. Literaturo smo poiskali v podatkovnih bazah: PubMed, SAGE, ScienceDirect in Cochrane library.
Rezultati: V končno analizo smo vključili 8 raziskav. Ugotovili smo, da ima lahko sodobna digitalna tehnologija pozitiven vpliv na kakovost življenja odraslih, ki so v otroštvu preboleli levkemijo.
Razprava in zaključek: Obstajajo različne intervencije, ki jih lahko izvajamo s pomočjo sodobne digitalne tehnologije in pripomorejo k lajšanju psihosocialnih posledic, kot je uporaba interneta, skupin na internetnih straneh, mobilnega telefona itd. Digitalna psihosocialna pomoč lahko vpliva na kakovost življenja odraslih, ki so v otroštvu preboleli levkemijo, pod določenimi pogoji, in sicer če je prilagojena posamezniku, poteka dovolj dolgo in je učinkovita.
Ključne besede: psihosocialna pomoč, digitalna tehnologija, levkemija.
Objavljeno v DKUM: 09.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 54
Celotno besedilo (1,49 MB) |
9. Digitalna tehnologija in gibalni razvoj otroka v predšolskem obdobjuJanja Ramšak, 2024, diplomsko delo Opis: Gibalni razvoj je ključen za celostni razvoj otrok in razvijanje njihovih gibalnih spretnosti. Le-te niso pomembne le za fizično zdravje, temveč tudi za druge aspekte otrokovega razvoja. Vendar živimo v svetu, kjer digitalni tehnologiji skorajda ne moremo ubežati. Digitalna tehnologija prinaša tako prednosti kot slabosti, ki pa vplivajo na otrokov razvoj. Namen našega diplomskega dela z naslovom Digitalna tehnologija in gibalni razvoj otrok v predšolskem obdobju, je bil raziskati, ali obstaja povezava med uporabo digitalne tehnologije in gibalnim razvojem otrok. V teoretičnem delu so opisani gibalni razvoj in digitalna tehnologija ter njeni potenicalni vplivi na gibalni razvoj. V empiričnem delu smo z merskim postopkom TGMD-3 ocenili gibalne spretnosti 30-ih otrok, starih 4-6 let. Postopek je razdeljen na dva sklopa nalog, in sicer lokomotorne spretnosti in spretnosti z žogo. Otroke smo ocenili dvakrat, seštevek ocen pa nam je povedal rezultat vsake od dveh skupin gibalnih nalog. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo s pomočjo merskega postopka TGMD-3 za neodvisne vzorce ugotovili, da večja izpostavljenost digitalni tehnologiji pri predšolskih otrocih negativno vpliva na ocenjene gibalne spretnosti.
Ključne besede: predšolski otrok, gibalni razvoj, digitalna tehnologija, merski postopek TGMD-3
Objavljeno v DKUM: 03.09.2024; Ogledov: 636; Prenosov: 93
Celotno besedilo (1,35 MB) |
10. Zlorabe, ki jih omogoča tehnologija, in spletna podpora žrtvam : magistrsko deloPia Lesar, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu so predstavljene zlorabe, ki jih omogoča tehnologija, in spletna podpora žrtev. Delo se osredotoča na različne oblike zlorab, ki se pojavljajo v današnjem digitalnem svetu, in kakšen vpliv imajo na splošno varnost posameznika ter dobro počutje. Opredelitvi pojmov v magistrskem delu sledita pravni in etični vidik zlorab, ki jih omogoča tehnologija, ter vloga spletnih platform. Sledi ozaveščanje uporabnikov sodobne tehnologije s poudarkom na spodbujanju digitalne pismenosti in kampanjah za ozaveščanje pri preprečevanju tovrstnih zlorab. Delo zajema tudi raziskovalni del, kjer so predstavljeni rezultati raziskave Zlorabe, ki jih omogoča tehnologija, in spletna podpora žrtvam. Pri izdelavi magistrskega dela sta uporabljeni deskriptivna metoda za opredelitev temeljnih pojmov in komparativna metoda za primerjavo politik in praks. V okviru raziskovalnega dela je za pridobivanje rezultatov uporabljen spletni vprašalnik na vzorcu 121 posameznikov, za analizo podatkov pa so uporabljene statistične metode. Rezultati pokažejo, da večina posameznikov pozna pojem zlorabe, ki jih omogoča tehnologija, hkrati se je večina tudi že srečala z vsaj eno od oblik omenjenih zlorab. V zaključnem delu je ugotovljena šibka negativna povezanost med ozaveščenostjo o zlorabah, ki jih omogoča tehnologija, in starostjo posameznika. Na drugi strani pa ni ugotovljena povezanost med vrsto zlorab, ki jih omogoča tehnologija, in spolom. Razumevanje pojma zlorab, ki jih omogoča tehnologija, je ključnega pomena zaradi razširjenosti v digitalni dobi, nadaljnje raziskave pa bi lahko prispevale kot vir informacij za oblikovalce politik pri oblikovanju pravnih okvirov. Pomembno je tudi ozaveščanje javnosti o varni uporabi digitalne tehnologije, ki lahko posledično prispeva k varnejšemu digitalnemu okolju.
Ključne besede: digitalna tehnologija, varnost na spletu, digitalna pismenost, spletna podpora žrtvam, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 28.08.2024; Ogledov: 78; Prenosov: 55
Celotno besedilo (1,21 MB) |
