| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 23
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Assistive digital technology to promote quality of life and independent living for older adults through improved self-regulation : ǂa ǂscoping review
Gaja Zager Kocjan, Tanja Špes, Matija Svetina, Nejc Plohl, Urška Smrke, Izidor Mlakar, Bojan Musil, 2022, izvirni znanstveni članek

Opis: Digital technologies can be a key component in helping older adults maintain their autonomy and quality of life in their homes and communities. The purpose of this scoping review was to examine the existing literature on the role of assistive digital technologies in promoting a higher quality of life and independent living for older adults by supporting their self-regulation in various aspects of daily living. The review was conducted and reported in accordance with PRISMA guidelines. Major electronic databases were searched to identify relevant articles published between 2012 and 2022. A total of 972 articles were identified, of which 19 articles met all inclusion criteria. Results are presented in four categories: (i) types of digital technologies, (ii) quality of life domains, (iii) quality of life benefits, and (iv) technological aspects supporting self-regulation. Our review also showed that successful adoption of assistive technologies depends on older adults’ trust in these technologies and the perceived benefits of technological support. Early involvement of older adults in the development of assistive technologies appears to play an important role in their technological self-efficacy. The limitations of the studies reviewed are discussed, and some general guidelines for future research in this area are suggested.
Ključne besede: digitalna tehnologija, podporna tehnologija, kakovost življenja, staranje, samouravnavanje, pregledni članek, digital technology, assistive technology, quality of life, aging, self-regulation, scoping review
Objavljeno v DKUM: 27.02.2024; Ogledov: 132; Prenosov: 3
URL Povezava na celotno besedilo

2.
Analiza, načrtovanje in razvoj digitalne kripto denarnice : magistrsko delo
Tadeja Keršič, 2023, magistrsko delo

Opis: Na trgu najdemo veliko različnih digitalnih denarnic. Obstajajo neskladja glede delitve digitalnih denarnic na posamezne skupine. Novi uporabniki imajo težave ob izbiri primerne digitalne denarnice zanje. Analizirali smo obstoječe rešitve, razložili delitev denarnic v podskupine ter predlagali odločitven model za izbiro digitalne kripto denarnice, pri čemer smo se še posebej fokusirali na lastnosti, ki jih le te podpirajo. Predstavili smo tudi, kako se lotimo načrtovanja in implementacije digitalne kripto denarnice.
Ključne besede: digitalna denarnica, kripto denarnica, tehnologija veriženja blokov, klasifikacija, načrtovanje, implementacija programske opreme
Objavljeno v DKUM: 12.10.2023; Ogledov: 292; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (8,97 MB)

3.
Stališča učiteljev do vključevanja digitalnega opismenjevanja v pouk na razredni stopnji : magistrsko delo
Anja Senekovič, 2023, magistrsko delo

Opis: Razvoj tehnologije v zadnjem desetletju je močno zaznamoval tudi izobraževanje, zaradi česar je izjemno pomembno postalo digitalno opismenjevanje. V teoretičnem delu magistrskega dela smo predstavili ključne kompetence za vseživljenjsko učenje ter podrobneje opredelili informacijsko in digitalno pismenost. Opisali smo oblike in načine vključevanja IKT in digitalnega opismenjevanja v osnovnih šolah, pojasnili njihove prednosti in pomanjkljivosti, navedli nekaj smernic za uvajanje IKT v pouk in na koncu predstavili tudi nekaj pomembnejših projektov s tega področja v izobraževanju. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo opravili s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, in zbrali podatke na vzorcu 145 učiteljev razredne stopnje v osnovnih šolah. Želeli smo ugotoviti, ali učitelji vključujejo digitalno opismenjevanje v pouk na razredni stopnji osnovne šole, kako pogosto ter katere vsebine posredujejo učencem. Prav tako smo preverjali stališča in pričakovanja učiteljev do digitalnega opismenjevanja učencev in uporabe IKT pri pouku, in ali se učitelji opredeljujejo kot strokovno dovolj usposobljene za to področje.
Ključne besede: digitalna pismenost, digitalna kompetenca, digitalna tehnologija, stališča učiteljev
Objavljeno v DKUM: 31.08.2023; Ogledov: 318; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (2,41 MB)

4.
Optimizacija dela zaposlenih z vpeljavo rezervacijskega sistema pri ponudniku namestitvenih kapacitet
Boštjan Rezar, 2023, magistrsko delo

Opis: Nove digitalne tehnologije močno vplivajo na razvoj turističnega sektorja. V preteklosti so turisti svoje počitnice pretežno rezervirali po telefonu neposredno pri ponudniku namestitev ali so rezervacijo zaupali turistični agenciji. Danes se lahko proces rezervacije podpre z ustreznimi programskimi rešitvami, ki jih je na trgu veliko. Kljub temu pa morajo biti ponudniki namestitvenih kapacitet pozorni pri izbiri primerne rešitve in se vpeljave lotiti sistematično in dosledno, saj bo to vplivalo na njihovo optimizacijo dela in na povpraševanje strank v prihodnosti. Magistrska naloga predstavlja dobro prakso vpeljave in uporabe rezervacijskega sistema, ki je primeren za manjše ponudnike namestitvenih kapacitet. Raziskali smo, kaj takšna rešitev pomeni za organizacijo in zaposlene, kakšne so prednosti uporabe ter priložnosti za nadgradnjo takega sistema. V teoretičnem delu zaključnega dela smo proučili razpoložljivo literaturo, vezano na digitalizacijo in razvoj digitalizacije v turizmu, ter predstavil nekaj najvidnejših spletnih rezervacijskih sistemov, ki so prisotni v domačem okolju, kot tudi mednarodno. V empiričnem delu smo za pridobitev podatkov o izboru, vpeljavi in sami uporabi sistema opravili intervjuje z nekaterimi uporabniki rezervacijsko recepcijskega sistema v hotelu. Informacije o tem, kako deluje raziskani rezervacijsko recepcijski sistem smo pridobili tudi s pomočjo metode odkritega opazovanja s popolno udeležbo. Med delom smo opazovali vodjo hotela, vodjo recepcije ter receptorko. Med opazovanjem smo pridobili dodatna pojasnila glede uporabnosti sistema, kje so ozka grla in pomanjkljivosti ter kje uporabniki vidijo možnosti za nadgradnjo oziroma izboljšave funkcionalnosti sistema. Ugotovili smo, da je bila vpeljava novega rezervacijsko recepcijskega sistema upravičena in smiselna. Z uvedbo novega rezervacijsko-recepcijskega sistema je ponudnik namestitvenih kapacitet optimiziral poslovanje, znižal stroške, povečal prodajo, digitaliziral nekatere delovne procese in reorganiziral ter optimiziral delo receptorjev. Z ugotovitvami smo seznanili tudi vodjo hotela. Podali smo tudi predloge za nadgradnjo sistema, ki jih lahko vodstvo hotela posreduje ponudniku sistema.
Ključne besede: optimizacija dela, rezervacijski sistem, digitalna tehnologija
Objavljeno v DKUM: 29.05.2023; Ogledov: 465; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

5.
Prisotnost IKT v predšolskem obdobju in vpliv na socialni razvoj otrok : diplomsko delo
Jakob Rosenstein, 2023, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Prisotnost IKT v predšolskem obdobju in vpliv na socialni razvoj otrok sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo povzeli dosedanja dognanja iz ustrezne strokovne literature glede digitalne tehnologije, njene vloge v sodobnem življenju otroka, značilnosti in posebnosti socialnega razvoja predšolskih otrok ter vpliva digitalne tehnologije na tega. Pri vsem tem pa je bila predstavljena tudi vloga staršev in vzgojiteljev. V empiričnem delu smo izvedli raziskavo o uporabi digitalne tehnologije v predšolskem obdobju in njenem vplivu na otroka, v kateri so sodelovali starši predšolskih otrok. Podatke smo zbrali s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika. Po koncu anketiranja smo podatke obdelali s statističnim programom SPSS in rezultate interpretirali. Ugotovili smo, da uporaba digitalne tehnologije v predšolskem obdobju ne pušča vidnih negativnih posledic v socialnem razvoju, je pa v vsakdanu otroka uporaba digitalne tehnologije precej pogosto prisotna.
Ključne besede: IKT, digitalna tehnologija, socialni razvoj, otroci, predšolsko obdobje
Objavljeno v DKUM: 07.04.2023; Ogledov: 456; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (2,97 MB)

6.
Vpliv prepletenosti vsakdanjega življenja in digitalne tehnologije na izobraževanje : magistrsko delo
Barbara Kocbek, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo proučevali vpliv prepletenosti vsakdanjega življenja in digitalne tehnologije na izobraževanje. V sklopu teoretičnega dela smo opredelili digitalno tehnologijo, na kratko preleteli njen razvoj ter našteli nekaj najpogostejših pametnih naprav. Predstavili smo medmrežje, opisali, kaj nam omogočata tako internet kot splet in opozorili na problem pomanjkanja zasebnosti. V nadaljevanju nas je zanimala soodvisnost človeka in tehnologije; predvsem, kakšen vpliv ima raba digitalnih naprav na zdravje in počutje ljudi ter kakšen je pomen digitalne pismenosti. Na koncu smo se osredotočili še na vlogo digitalne tehnologije v izobraževanju ter predstavili, kaj razvoj tehnologije pomeni za vseživljenjsko izobraževanje. V empiričnem delu naloge smo s pomočjo anketnega vprašalnika proučili pogostost uporabe pametnih naprav in njihov vpliv na kakovost življenja anketiranih ter kako se vse skupaj odraža v izobraževanju oz. v procesu vseživljenjskega izobraževanja. Zanimalo nas je tudi, v kolikšni meri so anketirani že navezani na svoje naprave in kako bi odreagirali, če te ne bi bile prisotne. V anketi so sodelovale polnoletne osebe; pridobili smo 101 ustrezen odgovor.
Ključne besede: digitalna tehnologija, počutje, izobraževanje, vseživljenjsko izobraževanje
Objavljeno v DKUM: 13.09.2022; Ogledov: 429; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

7.
Prenova poslovnih procesov in digitalna transformacija v domu upokojencev
Lucia Slapar, 2021, diplomsko delo

Opis: Zaključno delo z naslovom Prenova poslovnih procesov in digitalna transformacija v Domu upokojencev Kranj preučuje možnosti nadgradnje dosedanjih procesov z uvedbo nove digitalne tehnologije. Opaženo problemsko stanje je situacija, v kateri se je znašel Dom upokojencev Kranj med epidemijo, natančneje v letu 2020 v mesecih oktobru, novembru in decembru. Težava je bila vsakodnevno merjenje telesne temperature, merjenje drugih vitalnih znakov in iskanje stanovalca v primeru, da nenadzorovano zapusti sobo. Namen dela je bil raziskati procese, jih analizirati, raziskati trenutne možne rešitve in predlagati preoblikovane in digitalizirane procese. Raziskava je bila opravljena z metodo oblikovanja procesov v programu ARIS Architect 10.0 in metodo benchmarkinga. V programu ARIS so bili oblikovani modeli organizacijske strukture, procesno drevo, trenutno problematični procesi in predlogi njihove prenove. Diplomsko delo je zaključeno z validacijo dobljenih rezultatov in predlogov. Pri tem so nam bili v pomoč strukturirani intervjuji z direktorico, njeno namestnico za zdravstvene zadeve in dvema stanovalkama. Ugotovljeno je, da je procese, ki so bili ocenjeni za problematične, mogoče preoblikovati oziroma digitalno nadgraditi. S tem se strinjajo tudi intervjuvane osebe. Sicer je zaključeno, da ne glede na možno nadgradnjo ostajajo odprte možnosti za še dodaten razvoj sistemov, ki bi pripomogli k učinkovitejšemu delu zaposlenih v zavodu in k udobnejšemu in varnejšemu bivanju stanovalcev.
Ključne besede: poslovni procesi, digitalna preobrazba, prenova procesov, dom upokojencev, tehnologija
Objavljeno v DKUM: 17.12.2021; Ogledov: 882; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (2,83 MB)

8.
Vzpostavitev pametne organizacije s pomočjo rešitev SAP
Petra Sedlašek, 2021, magistrsko delo

Opis: Inovacije vladajo našim življenjem. Prva industrijska revolucija je prinesla strojno proizvodnjo ter razvoj v transportu s parno lokomotivo in železnicami. Pojavile so se prve tovarne in napredek v telekomunikaciji. Z drugo industrijsko revolucijo se razširi serijska proizvodnja, ki jo omogočita izum elektrike in tekočega traku. Mesta so rastla, tovarne so se širile. Tretja industrijska revolucija, imenovana tudi digitalna revolucija, je razširila uporabo računalnikov in interneta. Beležimo tudi pojav prvih celovitih informacijskih rešitev. Omenjene revolucije smo zgolj na kratko opisali, podrobneje pa smo se posvetili raziskovanju četrte industrijske revolucije, ki vodi spremembe v sodobnem svetu. V času drastičnih sprememb organizacije povečujejo naložbe v tehnologijo za izboljšanje uspešnosti poslovanja, reševanje težav, doseganje operativne odličnosti in ustvarjanje vrednosti za delničarje. V magistrski nalogi smo se lotili raziskovanja digitalne transformacije. Kako daleč so organizacije na poti do digitalne transformacije? Mnoga podjetja danes veliko vlagajo v posodobitev poslovanja z inovativnimi tehnologijami, da lahko ostajajo pred trgom in povečujejo vrednost. Čeprav to daje konkurenčno prednost, to ni dovolj. Za izstopanje v današnjem gospodarstvu morajo podjetja vseh velikosti in v vseh panogah biti okretna. Zraven digitalne transformacije smo zato raziskovali tudi pojem pametna organizacija. Podrobneje smo se ustavili pri tehnologiji, kot so umetna inteligenca, internet stvari, velike količine podatkov, računalništvo v oblaku ipd. Z nekaterimi smo se srečali že pri industriji 4.0 in digitalni transformaciji. Omenjeno tehnologijo lahko organizacije v svoje poslovanje vključujejo s pomočjo informacijskih rešitev. V raziskavo smo zato vključili podjetje SAP kot enega izmed gigantov poslovnih informacijskih rešitev. Podrobneje smo raziskali rešitev SAP Leonardo, na koncu pa predstavili še tri primere podjetij, ki so s pomočjo SAP rešitev dosegla naziv pametne organizacije. V magistrskem delu smo tako izpostavili pomembnost uporabe inteligentnih tehnologij v konkurenčnem, hitro spreminjajočem se svetu, ki zahteva vedno hitrejše odgovore na potrebe in želje kupcev.
Ključne besede: digitalna transformacija, industrija 4.0, pametna organizacija, SAP, inteligentna tehnologija
Objavljeno v DKUM: 22.10.2021; Ogledov: 796; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (3,12 MB)

9.
Vpliv digitalizacije na delavca
Patricija Hameršak, 2020, diplomsko delo

Opis: Tema diplomskega projekta je digitalizacija in njen vpliv na delavca. Osredotočili smo se na različne nove storitve in rešitve, ki jih digitalizacija ponuja za uvedbo novih načinov poslovanja, sporazumevanja, izobraževanja in podobno. Skozi diplomski projekt smo razložili, da digitalizacija prispeva k produktivnosti podjetja in k učinkovitosti gospodarstva, prav tako pa k širšemu socialno-ekonomskemu razvoju. S pomočjo digitalizacije lahko nek objekt, sliko ali papirne dokumente prenesemo v digitalno obliko, na računalnik ali katero drugo elektronsko napravo. V današnji digitalni dobi ima tehnologija vodilno vlogo, saj je gonilo vsesplošnega razvoja. Spoznali smo, da digitalizacija vpliva na celotno družbo, na vse generacije, predvsem pa na človeško delovno silo oziroma na delavca. Njen napredek je hiter in vedno prinaša novosti, ki se jih moramo ljudje priučiti. Posledica digitalizacije so nove oblike dela, ki zaposlenim nujno ne zagotavljajo minimalnega zakonskega varstva. Prekarne oblike dela so danes vse pogostejše, a na žalost delavcem ne nudijo potrebne socialne varnosti. Prihodnost dela prinaša korenite spremembe na področju delovnih razmerij, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos do njega. Tehnološki napredek omogoča, da lahko danes službo s seboj odnesemo vsepovsod, v udobju lastnega doma lahko odgovarjamo na e-pošto, kar nam omogoči bolj prilagodljivo zasebno življenje, po drugi strani pa nam to predstavlja čisto nov način dela in bolj stresen delovnik. Digitalizacija vedno bolj briše meje med službenim in zasebnim delovnim časom, a kljub temu prinaša prednosti, ki si jih zaposleni želijo. Na področju zdravja in varstva delavcev pa so opazne tudi mnoge slabosti.
Ključne besede: delavec, digitalizacija, industrija 4.0, digitalna tehnologija
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 720; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (578,05 KB)

10.
Vpliv uporabe mobilnih aplikacij v organizacijskih procesih na zaposlene
Tina Radovanovič, 2020, magistrsko delo

Opis: Digitalna doba in razvoj tehnologije spreminjata naše vsakdanje življenje. Velik vpliv se pozna tudi na trgu dela in delovnem okolju, predvsem pri izvajanju delovnih nalog in ustvarjanju novih delovnih pogojev. Svoje mesto v digitalni dobi si je pridobila uporaba mobilnih aplikacij, ki olajšajo vsakodnevne procese, kot tudi delovne procese. Mobilne aplikacije imajo tako mnoge učinke na zaposlene, a področje še ni dovolj raziskano. Gre namreč za novejši trend, ki se vedno bolj širi in prodira v podjetja in organizacije. Zato smo se odločili podati boljši vpogled glede vplivov tehnologije na trg dela in zaposlene. Bolj podrobno smo raziskali vplive uporabe mobilnih aplikacij v organizacijskih oz. delovnih procesih na zaposlene, predvsem v Sloveniji. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kako razširjene so mobilne aplikacije v slovenskih podjetjih, kako redna je njihova uporaba, raziskati vpliv mobilnih aplikacij na zaposlene, kako se zaposleni ob tem počutijo in kakšno je njihovo mnenje glede uporabe mobilnih aplikacij v delovnih procesih. V teoretičnem delu naloge smo predstavili digitalno dobo in naravo dela, vpliv tehnologije na trg dela, informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, mobilno tehnologijo in mobilno aplikacijo z vidikov različnih avtorjev. Nadaljevali smo s proučevanjem mobilne tehnologije v povezavi z zaposlenimi v podjetjih. Zanimalo nas je, kakšne posledice so opazne in kakšne vplive pušča v delovnem okolju. V magistrskem delu smo raziskali, kakšno je stanje v slovenskih podjetjih in kakšno mnenje imajo zaposleni v Sloveniji o uporabi mobilnih aplikacij. Anketirali smo priložnostni vzorec zaposlenih in podatke analizirali s pomočjo statističnega orodja SPSS. Testirali smo sedem raziskovalnih hipotez. Ugotovili smo, da se svetovni trend mobilnih aplikacij odraža tudi v Sloveniji. Uporaba mobilnih aplikacij v podjetjih je že razširjena in se širi. Večina zaposlenih v Sloveniji se namreč že poslužuje uporabe mobilnih aplikacij na delovnem mestu. Mnenja o uporabi mobilnih aplikacij na delovnih mestih v Sloveniji so zelo pozitivna, a kljub temu med anketiranci obstaja mnenje, da mobilne aplikacije niso nujno potrebne v vseh organizacijskih procesih. Zaznati gre značilnost mobilnih aplikacij, da procese sicer olajšajo, a za samo izvajanje niso nujno potrebne. Kot smo omenili, so mobilne aplikacije v porastu. So novejša tematika, predvsem ko se pogovarjamo o njihovi uporabi v delovnih procesih. Mnoge učinke uporabe mobilne tehnologije na delovnih mestih lahko zgolj predvidimo, nekatere pa smo že zaznali. Vplive torej že lahko začnemo zaznavati v delovnem okolju, na trgu dela, v spreminjajočih se zahtevah delodajalcev, pogojih dela, spreminjajočem se načinu dela in načinu zaposlitve. Veliko stvari lahko predvidimo, ne moremo pa jih natančno napovedati. Mobilna tehnologija in digitalna doba bodo namreč svoje razsežnosti pokazale skozi čas. Na to moramo biti pripravljeni, minimizirati posledice in se novostim sproti prilagajati.
Ključne besede: Digitalna doba, mobilna aplikacija, mobilna tehnologija, informacijsko-komunikacijska tehnologija, IKT.
Objavljeno v DKUM: 03.11.2020; Ogledov: 780; Prenosov: 209
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

Iskanje izvedeno v 9.92 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici