Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Vpliv učnega okolja na književno vzgojo v začetnih letih šolanja je redkeje obravnavan vidik in še posebej digitalna podpora pri tem postavlja pedagoškemu raziskovanju nova vprašanja. Med njimi je ključno, ali lahko z didaktično uporabo digitalnih učnih pomagal izboljšamo recepcijo književnosti pri učencih. Razlogi za raziskovalno poglobitev v to vprašanje so v razmerah, ko otroci že v polni meri živijo čas digitalne družbe, cilj književne vzgoje pa je, da ta okoliščina ne bi povzročila njihovega odmika od književnosti, pač pa zbližanje z njo, saj jim književnost zagotavlja bistvene kompetence, vire in strategije za soočanje z izzivi kronične krize 21. stoletja. Potrebne so spremembe tradicionalnega pouka književnosti z vidika upoštevanja digitalno podprtega učnega okolja, integriranja tehnologije v pedagoški pristop (TPACK in SAMR), digitalne pismenosti, digitalnega razkoraka in podpiranja »drugega tira« za otroke iz literarno manj spodbudnih okolij. Odločilno oporo nudi uveljavljeni model literarnorecepcijske in didaktične komunikacije pri književni vzgoji, ki ga je mogoče nadgraditi za digitalno podprto učno okolje. Empirična raziskava se je osredotočila na pripravljenost učiteljev kot ključnih dejavnikov didaktičnih sprememb za vključevanje digitalnih tehnologij v izvajanje književne vzgoje. Podan je podrobnejši prikaz priprave, izvedbe in evalvacije primerov didaktičnih enot književne vzgoje v digitalno podprtem učnem okolju prvih treh razredov (1. VIO) s pristopom spojenega (blended) učenja. Glede na kompleksnost obravnavanega pojava književne vzgoje v digitalno podprtem učnem okolju je za preučevanje le-tega izbranih več raziskovalnih metod tako kvantitativnega kot kvalitativnega značaja ter komplementarni način njihovega kombiniranja ter triangulacije. Tako teoretična izhodišča kot praktična pedagoška izkušnja ter kvalitativna in kvantitativna evalvacija le-te potrjujejo, da je komunikacijski model književne vzgoje ob ustreznih prilagoditvah izvedljiv tudi v digitalno podprtem učnem okolju. To se je kljub vsiljeni izvedbi vendarle pokazalo pri izobraževanju na daljavo zaradi epidemije COVID-19, primeri premišljene izvedbe digitalno podprte književne vzgoje v poepidemičnem obdobju pa dokazujejo, da je mogoče na ta način dodatno motivirati učence in poglobiti njihovo recepcijo literarnega dela ter tako uspešno razvijati njihovo recepcijsko zmožnost. Pomen navedenih raziskovalnih dognanj bi lahko vplival na preobrat k pozitivni naravnanosti učiteljev do vključevanja digitalnih tehnologij v pedagoške pristope pri književni vzgoji in nasploh. S tem bi šola prevzela odločilnejšo vlogo pri usmerjanju mladih ljudi glede načinov uporabe novih komunikacijskih tehnologij.
Ključne besede: komunikacijski model književne vzgoje, digitalno podprta učna okolja, digitalna pismenost, prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, didaktična enota, spojeno učenje, drugi tir književne vzgoje
Objavljeno v DKUM: 26.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (12,24 MB)

Opis: Diplomsko delo raziskuje preplet med digitalno pismenostjo in navadami mladih pri uporabi družbenih medijev. S pomočjo pridobljenih anketnih podatkov in analize diplomsko delo zagotavlja vpogled v vedenje mladih v digitalnem okolju in prispeva h globljemu razumevanju vloge digitalne pismenosti pri oblikovanju interakcij mladih posameznikov na platformah družbenih medijev. Namen je bil odgovoriti na zastavljena vprašanja glede merjenja stopnje digitalne pismenosti med mladimi, kako pogosto mladi uporabljajo določene platforme družbenih medijev, katere vrste vsebin spremljajo in katere od teh platform ocenjujejo kot najbolj zaupanja vredne.
Ključne besede: digitalna pismenost, družbeni mediji, navade mladih
Objavljeno v DKUM: 19.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 24
Celotno besedilo (3,41 MB)

Opis: V magistrskem delu so predstavljene zlorabe, ki jih omogoča tehnologija, in spletna podpora žrtev. Delo se osredotoča na različne oblike zlorab, ki se pojavljajo v današnjem digitalnem svetu, in kakšen vpliv imajo na splošno varnost posameznika ter dobro počutje. Opredelitvi pojmov v magistrskem delu sledita pravni in etični vidik zlorab, ki jih omogoča tehnologija, ter vloga spletnih platform. Sledi ozaveščanje uporabnikov sodobne tehnologije s poudarkom na spodbujanju digitalne pismenosti in kampanjah za ozaveščanje pri preprečevanju tovrstnih zlorab. Delo zajema tudi raziskovalni del, kjer so predstavljeni rezultati raziskave Zlorabe, ki jih omogoča tehnologija, in spletna podpora žrtvam. Pri izdelavi magistrskega dela sta uporabljeni deskriptivna metoda za opredelitev temeljnih pojmov in komparativna metoda za primerjavo politik in praks. V okviru raziskovalnega dela je za pridobivanje rezultatov uporabljen spletni vprašalnik na vzorcu 121 posameznikov, za analizo podatkov pa so uporabljene statistične metode. Rezultati pokažejo, da večina posameznikov pozna pojem zlorabe, ki jih omogoča tehnologija, hkrati se je večina tudi že srečala z vsaj eno od oblik omenjenih zlorab. V zaključnem delu je ugotovljena šibka negativna povezanost med ozaveščenostjo o zlorabah, ki jih omogoča tehnologija, in starostjo posameznika. Na drugi strani pa ni ugotovljena povezanost med vrsto zlorab, ki jih omogoča tehnologija, in spolom. Razumevanje pojma zlorab, ki jih omogoča tehnologija, je ključnega pomena zaradi razširjenosti v digitalni dobi, nadaljnje raziskave pa bi lahko prispevale kot vir informacij za oblikovalce politik pri oblikovanju pravnih okvirov. Pomembno je tudi ozaveščanje javnosti o varni uporabi digitalne tehnologije, ki lahko posledično prispeva k varnejšemu digitalnemu okolju.
Ključne besede: digitalna tehnologija, varnost na spletu, digitalna pismenost, spletna podpora žrtvam, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 28.08.2024; Ogledov: 78; Prenosov: 31
Celotno besedilo (1,21 MB)

Opis: V diplomskem delu se osredotočamo na vseprisotnost digitalnih medijev v izobraževalnem okolju in razvoj digitalne pismenosti kot ključne veščine za uspešno delovanje v tem okolju. V prvem delu naloge skozi teoretični pregled opredelimo ključne pojme, kot so digitalni mediji, digitalna pismenost in umetna inteligenca. V empiričnem delu proučujemo, kako socialno-demografski in socialno-ekonomski dejavniki vplivajo na stopnjo digitalne pismenosti med študenti Univerze v Mariboru, ter kako ta pismenost vpliva na dojemanje spletnega orodja ChatGPT kot podpore pri študiju. Rezultati statistične analize so pokazali, da spol in stopnja izobrazbe, uporaba osebnega računalnika in pametnega telefona ter uporaba digitalnih orodij za samostojno učenje, hobije in iskanje informacij ter reševanje težav preko spleta statistično značilno pozitivno vplivajo na digitalno pismenost, digitalna pismenost pa ne vpliva statistično značilno na dojemanje spletnega orodja ChatGPT kot podpore pri študiju. Rezultati te študije lahko prispevajo k nadaljnjim raziskavam o digitalni pismenosti ter dojemanju orodij z umetno inteligenco v izobraževanju.
Ključne besede: digitalni mediji, digitalna pismenost, algoritmi, umetna inteligenca, spletna orodja
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 469; Prenosov: 109
Celotno besedilo (2,54 MB)

Opis: V magistrskem delu smo proučevali medijsko pismenost generacije Z v odnosu do post digitalne družbe. Gre za osebe, ki so odraščale s tehnologijo, ki je temelj post digitalne družbe. V empiričnem delu smo izvedli anketo, s katero smo preučevali, ali spol in starost vplivata na zaznano stopnjo medijske pismenosti. Zanimalo nas je tudi, ali čas, ki ga uporabnik dnevno preživi na družbenih omrežjih, vpliva na zaznano stopnjo medijske pismenosti. Merili smo še, ali sovrstniki vplivajo na uporabnikovo samoocenjeno stopnjo pismenosti umetne inteligence. Rezultati so pokazali, da imajo ženske višjo stopnjo zaznane medijske pismenosti v primerjavi z moškimi. Pokazalo se je tudi, da starost uporabnika vpliva na njegovo pripravljenost dojemanja tehnologije umetne inteligence. Rezultati magistrske naloge lahko služijo kot izhodišče za prihodnje raziskave in pri pripravi indikatorjev pismenosti umetne inteligence
Ključne besede: medijska pismenost, post digitalna družba, generacija Z, pismenost umetne inteligence.
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 1366; Prenosov: 230
Celotno besedilo (1005,26 KB)