| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Brezžični elektrookulografski merilni sistem
Blaž Kovačič, 2020, diplomsko delo

Opis: Elektrookulografija je ena od metod, ki se v oftalmologiji uporabljajo za beleženje gibov oči. Temelji na meritvi potenciala roženice in mrežnice, ki obstaja med sprednjim in zadnjim delom človeškega očesa. Posledično je elektrookulograf je naprava za beleženje gibov oči. V diplomskem delu smo izdelali brezžični elektrookulografski merilni sistem, ki na računalniku prikazuje izmerjen signal – elektrookulogram. Zasnovali smo elektronsko vezje za zajem signala z inovativnimi senzorji EPIC ter vezje za filtriranje in brezžični prenos zajetega signala; prav tako smo izdelali računalniški program, ki v realnem času prikazuje zajet signal. Na koncu smo naredili meritve očesnih signalov večih subjektov in ugotovili, da je zajet elektrookulografski signal mogoče uporabiti v namen razpoznave očesnih kretenj, kar je lahko uporabno za ljudi s težjimi omejitvami v gibanju, na primer pri tetraplegiji.
Ključne besede: Elektrookulograf, EPIC, BLE, Bluetooth Smart, EOG, digitalna obdelava signalov
Objavljeno: 02.11.2020; Ogledov: 132; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (5,77 MB)

2.
Digitalni brezžični sistem za akustično kitaro
Tomaž Vidovič, 2017, magistrsko delo

Opis: Cilj magistrskega dela je bila izdelava vgrajenega sistema, ki omogoča enostavno in neinvazivno pretvorbo akustične kitare v elektroakustično kitaro. Sistem je bil sestavljen iz oddajnega in sprejemnega modula, med katerima je potekala digitalna brezžična komunikacija na nelicenčnem ISM -pasu 864 MHz. Na oddajnem modulu je bil za pretvorbo akustičnega signala v električni signal uporabljen magnetni odjemnik zvoka, katerega izhod je bil prilagojen z načrtanim avdio predojačevalnikom. Za pretvorbo prilagojenega analognega zvočnega signala v digitalno obliko je bil uporabljen 24-bitni AD -pretvornik. Za napajanje oddajnega modula je bila uporabljena LiPo -polnilna baterija. Na sprejemnem modulu je bil za pretvorbo digitalnega zvočnega signala v analogno obliko uporabljen 24-bitni DA -pretvornik, katerega izhod je bil namenjen priključitvi na ozvočenje oziroma ojačevalec. Na njem je bila tudi implementirana digitalna obdelava zvočnega signala za kontrolo glasnosti in tripasovnega avdio izenačevalnika. Vgrajena programska koda za realno-časovno zajemanje oziroma predvajanje in brezžično pošiljanje zvočnega signala ter koda celotnega digitalnega brezžičnega komunikacijskega protokola je bila izvedena na mikrokrmilniku oddajnega in sprejemnega modula. Iz rezultatov opravljenih meritev prototipnih vezij oddajnega in sprejemnega modula je bilo zaključeno, da realizirani sistem v večji meri ustreza predhodno določenim projektnim zahtevam. Na koncu so bile podane morebitne izboljšave in nadgradnje realiziranega sistema.
Ključne besede: vgrajen sistem, akustična kitara, digitalna brezžična komunikacija, digitalna obdelava signalov, avdio predojačevalnik
Objavljeno: 29.11.2017; Ogledov: 822; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (5,66 MB)

3.
KOREKCIJSKI FAKTORJI KOEFICIENTOV DIGITALNIH STRUKTUR PRI SPREMEMBI FREKVENCE VZORČENJA
Aleksandar Dodić, 2016, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji so razviti trije postopki korekcije koeficientov rekurzivnega digitalnega filtra druge stopnje pri neželeni spremembi frekvence vzorčenja. Filter druge stopnje je izbran, ker je to osnovna struktura filtrov višje stopnje, ki se dobi s kaskadno vezavo struktur druge stopnje. Za analizo smo izbrali eliptični filter druge stopnje z mejno frekvenco 3 Hz pri frekvenci vzorčenja 50 Hz. Analizirali smo obnašanje filtra pri spremembi frekvence vzorčenja za 15, 25, 100 in 150 Hz. Za te frekvence smo analizirali spremembo lege polov, ničel in posameznih koeficientov prenosne funkcije. Analizirali smo spremembe vrednosti polov in ničel v odvisnosti od frekvence vzorčenja in spremembe vrednosti koeficientov števca in imenovalca prenosne funkcije. Za te spremembe smo tvorili ustrezne krivulje, ki so nam bile osnova za interpolacijo vrednosti koeficientov prenosne funkcije za poljubno frekvenco vzorčenja. Za omejeno število znanih frekvenc vzorčenja smo vrednosti koeficientov shranili v podatkovni blok vrednosti koeficientov. Iz tega bloka pri pogojih, določenih z razvitim algoritmom v okviru doktorske disertacije, vrednosti koeficientov prenesemo v digitalni filter.
Ključne besede: digitalna obdelava signalov, programabilni logični krmilnik – PLC, digitalni filtri, rekurzivni filtri, frekvenca vzorčenja
Objavljeno: 19.01.2017; Ogledov: 1265; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (3,36 MB)

4.
Identifikacija in odprava napak v digitalnem modelu reliefa
Emir Mustafić, 2016, diplomsko delo

Opis: V predstavljenem diplomskem delu obravnavamo učinkovito zaznavo in odpravo napak v digitalnih modelih reliefa. Digitalni model reliefa izdelamo tudi iz podatkov laserskega daljinskega zaznavanja. Kot vsaka tehnologija, tudi ta prinaša možnost napak oziroma odstopanj. Naš cilj je bil te napake zaznati, oceniti in odpraviti. Za dosego tega cilja smo našteli in ovrednotili obstoječe postopke za glajenje podatkov ter ustrezne uporabili v implementaciji lastnega postopka odprave napak, izvedljivega s pomočjo namenskega grafičnega uporabniškega vmesnika.
Ključne besede: LiDAR, digitalni model reliefa, zaznava napak, digitalna obdelava signalov
Objavljeno: 06.09.2016; Ogledov: 756; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (2,46 MB)

5.
Bližje-infrardeča spektroskopija na standardni računalniški mobilni napravi za zaznavo in vizualizacijo podkožnih ven
Simon Jurič, 2015, doktorska disertacija

Opis: Venepunkcija je eden izmed najbolj pogostih invazivnih posegov, ki ga opravlja medicinsko osebjo, v okviru katerega se lahko pojavi klinično stanje oteženega perifernega venskega dostopa. Ta za uspešnost odvzema venske krvi ali vstavitve venske kanile zahteva večkratne prepoznave primernih podkožnih ven in punkcije na perifernih delih telesa. Predlagane so bile številne izboljšave, ki bi zmanjšale število potrebnih punkcij (poskusov), med drugim vizualizacija oziroma prepoznava ven z uporabo bližnje-infrardeče spektroskopije kot najbolj perspektivna metoda, ki je že na voljo v obliki namenskih medicinskih naprav. Pomankljivosti zadnjih sta predvsem v njihovi ceni in omejeni mobilnosti. Porast uporabe in aplikativnost vse bolj napredne, zmogljive in cenovno dostopne mobilne tehnologije, mobilnih omrežij ter brezžičnih senzorjev sta v zadnjih letih vodila v številne inovacije na področju medicine in javnega zdravja ter posredno v razvoj novega področja, imenovanega m-zdravje. Doktorska disertacija obravnava problematiko učinkovitosti iskanja najboljših perifernih mest za odvzem venske krvi in predlaga izboljšavo v zasnovi nizkocenovnega modela za zaznavo in vizualizacijo podkožnih ven, ki temelji na bližnje-infrardeči spektroskopiji in ga je možno realizirati na standardni mobilni napravi. Disertacija povzema vse raziskovalne dejavnosti od zasnove modela, njegove realizacije v obliki prototipa, funkcionalne analize do ovrednotenja učinkovitosti na dveh praktičnih področjih uporabe. Predlagano aplikacijsko ogrodje in optimiziran model vizualizacije, ki temelji na iskanju in prepoznavi robov s pomočjo slikovnih filtrov razlike Gaussovih funkcij in Laplaceovi transformaciji Gaussovega filtra, omogočata brezstično vizualizacijo podkožnih ven na mobilnih napravah z operacijskim sistemom Android (različica vsaj 4.0). Rezultati ovrednotenja učinkovitosti in presoje sprejemljivosti prototipa (mVeinVision) kažejo potencialnost uporabe v izobraževanju in klinični praksi. Doktorska disertacija predstavlja znanstveno izhodišče za nadaljnje raziskave na področju nadgradnje trenutnega modela in njegove uporabe v praksi.
Ključne besede: mobilne aplikacije, bližnje-infrardeča spektroskopija, diagnostične naprave, izobraževanje, vrednotenje izvedljivosti, vrednotenje kakovosti, m-zdravje, venepunkcija, digitalna obdelava signalov
Objavljeno: 13.10.2015; Ogledov: 1428; Prenosov: 200
.pdf Celotno besedilo (5,90 MB)

6.
ZAJEMANJE IN OBDELAVA SIGNALOV PRI ELEKTRONSKEM KOMPASU
Marko Šparakl, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo realizirali elektronsko kompenziran kompas. Na začetku smo podali vse pojme, ki jih moramo poznati za izdelavo kompasa. Nato smo opisali senzorje za merjenje magnetnega polja ter MEMS pospeškometer, s pomočjo katerega izračunamo nagib kompasa. V nadaljevanju smo predstavili še delovanje elektronsko kompenziranega kompasa, ter postopek pretvorbe izmerjenih komponent ZMP in kota nagiba v vodoravne komponente. Signale magnetnega senzorja smo zajemali z AD pretvornikom, ki je integriran v mikrokrmilniku. Težava pri zajemanju teh signalov je v tem, da vsebujejo šum in nedeterminirano preostalo napetost, ki je za faktor 10-krat večja od koristnega signala. Internemu AD pretvorniku smo z metodo prevzorčenja in decimacije izboljšali ločljivost iz 12 na efektivnih 16 bitov. Dobljene signale pa smo filtrirali še z nizkopasovnim digitalnim Butterworthovim filtrom 2. reda. Da bi se prepričali o učinkovitosti te metode smo za referenco uporabili zunanji 16 bitni AD pretvornik, ter rezultate primerjali še s precizijskim digitalnim instrumentom.
Ključne besede: elektronsko kompenziran kompas, magnetometer, MEMS pospeškometer, prevzorčenje in decimacija, povečanje ločljivosti AD pretvornika, digitalna obdelava signalov
Objavljeno: 25.03.2009; Ogledov: 2289; Prenosov: 292
.pdf Celotno besedilo (12,69 MB)

7.
8.
Digitalni signalni procesor TMS 320 C 25 : diplomsko delo
Bojan Gergič, 1993, diplomsko delo

Ključne besede: digitalna obdelava signalov, mikrokrmilniki, signalni procesorji, pomnilniki
Objavljeno: 26.07.2007; Ogledov: 1749; Prenosov: 0

9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici