1. Verodostojnost sporočil s čustvenčki in brez njih v starostni skupini od 25 do 24 let : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostTea Gregel, 2025, diplomsko delo Opis: Zaključno delo obravnava, ali virusna sporočila s čustvenčki povečajo čustveno privlačnost sporočila pri posameznikih v starostni skupini od 25 do 34 let. Osredotoča se na doživljanje sporočil s čustvenčki in brez njih, in čustvene dejavnike, kateri vplivajo kako prejemniki presojajo verodostojnost in zaupnost teh sporočil. V dobi digitalizacije so pri digitalni komunikaciji čustvenčki vsakodnevno prisotni, saj jih ljudje uporabljamo kot čustveno izražanje in čustveno komunikacijo. Vse pogosteje so čustvenčki del zlonamernih sporočil, katere uporabljajo akterji, ki se poslužujejo socialnega inženiringa, da bi z manipulacijo čustev žrtve dosegli svoje zlonamerno dejanje, največkrat z namenom, da jim ti prostovoljni razkrijejo zaupne informacije ali pa omogočijo dostop do sistemov. V zaključnem delu smo se osredotočili na empirično raziskavo, katera temelji na analizi odzivov na zlonamerna sporočila, ta pa temelji na spletni anketi. Rezultati raziskave prispevajo k razumevanju vpliva čustvene komunikacije v digitalnem okolju, ter izpostavlja pomen čustvene manipulacije kot učinkovito orodje v tehnikah socialnega inženiringa. Delo pa hkrati opozarja, da je potrebna večja ozaveščenost uporabnikov pri presoji sporočil, prejetih preko spletnih in elektronskih kanalov. Rezultati nakazujejo, da čustvenčki v nekaterih primerih vplivajo na zaznavanje zlonamernih sporočil, saj te lahko prispevajo k bolj pozitivnem vtisu in zmanjšanju previdnosti pri uporabnikih.
Ključne besede: digitalna komunikacija, socialni inženiring, zlonamerna sporočila, čustvenčki, verodostojnost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 08.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 10
 Celotno besedilo (4,93 MB) |
2. Ocenjevanje uporabniške izkušnje spletnih strani nevladnih organizacij: Študija primera društva AEDJure Turk, 2025, magistrsko delo Opis: Uporabniška izkušnja predstavlja povezavo med digitalnimi produkti in končnimi uporabniki ter vpliva na njihov način uporabe. Raziskav na področju uporabniške izkušnje je vse več, saj je zaradi vedno večjega števila digitalnih produktov tehnologija vedno bolj vpeta v naš vsakdanjik. Kljub naraščajočemu trendu digitalizacije se večina raziskav na področju uporabniške izkušnje osredotoča predvsem na potrošniške produkte. Spletne strani nevladnih organizacij so pogosto izvzete iz raziskav o uporabniški izkušnji, saj se spletne strani ne osredotočajo na trženje fizičnih ali digitalnih produktov uporabnikom, ampak imajo praviloma informativen pomen. V tej raziskavi se osredotočamo na vlogo uporabniške izkušnje spletnih straneh nevladnih organizacij, ki jo nato raziščemo na analizi primera Društva AED.
V teoretičnem delu opredelimo dimenzije in pomen uporabniške izkušnje ter načine evalvacije uporabniške izkušnje, nato opravimo pregled literature nevladnih organizacij, njihove značilnosti, izzive, vloge in kakšen je njihov odnos z digitalnimi produkti ter s katerimi izzivi se soočajo na tem področju. Posledično raziščemo tudi uporabniško izkušnjo in zadovoljstvo uporabnikov ter njuno povezavo v predhodnih študijah ter pri analizi le-te analiziramo povezave med našimi izbranimi vhodnimi spremenljivkami, uporabniško izkušnjo in zadovoljstvom uporabnikov.
V praktičnem delu na podlagi znanja, pridobljenega iz teoretičnega dela, identificiramo dimenzije UX Honeycomb modela. Na podlagi spremenljivk kreiramo konceptualni model ter vprašalnik, namenjen članom Društva AED. Rezultate analiziramo s PLS-SEM metodo. Kljub predhodni raziskavi, ki potrjuje vpliv vhodnih spremenljivk, za katere smo predvideli, da vplivajo na uporabniško izkušnjo, je statistično značilna le tehnična kvaliteta spletnih strani. Kljub splošni kakovosti modela s Forner-Lockerjevim algoritmom ugotovimo, da so si vprašanja, kljub temu da so prilagojena iz že prej uveljavljenih raziskav, medsebojno podobna. Model potrdi našo hipotezo o mediatorskem odnosu med uporabniško izkušnjo in zadovoljstvom uporabnikov, zato hipotezo sprejmemo.
Ključne besede: uporabniška izkušnja, nevladne organizacije, evalvacija spletnih strani, spletna komunikacija, digitalna angažiranost
Objavljeno v DKUM: 28.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 18
Celotno besedilo (4,36 MB) |
3. Uvajanje digitalne komunikacije med zaposlenimi v zavetišču ljubljanaSanja Domjanić, 2023, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je ugotoviti, kako in na kakšne načine zaposleni v zavetišču Ljubljana med seboj prenašajo informacije, potrebne za delo.
Potrebne podatke smo dobili z intervjuji zaposlenih in jih obdelali z opisno statistiko.
Rezultati so nam pokazali, da zaposleni niso zadovoljni s trenutnim stanjem prenašanja informacij in si želijo izboljšav.
Primerjali smo več načinov prenašanja informacij in poiskali primerno aplikacijo za sporočanje, ki ustreza vsem iskanim pogojem in je cenovno ugodna.
Izbrano aplikacijo za sporočanje so zaposleni hitro sprejeli in jo začeli uporabljati.
Ponovni intervjuji z zaposlenimi in obdelava dobljenih podatkov z opisno statistiko so pokazali, da se je zadovoljstvo zaposlenih nad informiranostjo izboljšala.
Priporočamo, da bi se izbrano aplikacijo za sporočanje Slack uvedlo kot uradni način digitalne komunikacije med zaposlenimi v zavetišču Ljubljana.
Ključne besede: uvajanje, digitalna komunikacija, zavetišče, informacije, aplikacije za sporočanje
Objavljeno v DKUM: 03.10.2023; Ogledov: 486; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,61 MB) |
4. Digitalni brezžični sistem za akustično kitaroTomaž Vidovič, 2017, magistrsko delo Opis: Cilj magistrskega dela je bila izdelava vgrajenega sistema, ki omogoča enostavno in neinvazivno pretvorbo akustične kitare v elektroakustično kitaro.
Sistem je bil sestavljen iz oddajnega in sprejemnega modula, med katerima je potekala digitalna brezžična komunikacija na nelicenčnem ISM -pasu 864 MHz. Na oddajnem modulu je bil za pretvorbo akustičnega signala v električni signal uporabljen magnetni odjemnik zvoka, katerega izhod je bil prilagojen z načrtanim avdio predojačevalnikom. Za pretvorbo prilagojenega analognega zvočnega signala v digitalno obliko je bil uporabljen 24-bitni AD -pretvornik. Za napajanje oddajnega modula je bila uporabljena LiPo -polnilna baterija. Na sprejemnem modulu je bil za pretvorbo digitalnega zvočnega signala v analogno obliko uporabljen 24-bitni DA -pretvornik, katerega izhod je bil namenjen priključitvi na ozvočenje oziroma ojačevalec. Na njem je bila tudi implementirana digitalna obdelava zvočnega signala za kontrolo glasnosti in tripasovnega avdio izenačevalnika. Vgrajena programska koda za realno-časovno zajemanje oziroma predvajanje in brezžično pošiljanje zvočnega signala ter koda celotnega digitalnega brezžičnega komunikacijskega protokola je bila izvedena na mikrokrmilniku oddajnega in sprejemnega modula.
Iz rezultatov opravljenih meritev prototipnih vezij oddajnega in sprejemnega modula je bilo zaključeno, da realizirani sistem v večji meri ustreza predhodno določenim projektnim zahtevam. Na koncu so bile podane morebitne izboljšave in nadgradnje realiziranega sistema.
Ključne besede: vgrajen sistem, akustična kitara, digitalna brezžična komunikacija, digitalna obdelava signalov, avdio predojačevalnik
Objavljeno v DKUM: 29.11.2017; Ogledov: 1678; Prenosov: 223
Celotno besedilo (5,66 MB) |
