| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 21
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Varno brisanje digitalnih sledi iz trajnega računalniškega pomnilnika : diplomsko delo
Edis Sinanović, 2023, diplomsko delo

Opis: V vsakdanjem življenju se velikokrat srečamo z zelo občutljivimi podatki, s katerimi je potrebno ravnati previdno, saj kljub brisanju, podatki še vedno ostanejo zapisani v pomnilniku, iz katerega jih je mogoče obnoviti. V diplomskem delu smo se osredotočili na varno brisanje podatkov ter na predstavitev in primerjavo izbranih tehnik varnega brisanja. Poudarili smo razliko med algoritmi brisanja na magnetnih diskih in bliskovnih pomnilnikih. Raziskali smo orodja za trajno brisanje podatkov na operacijskih sistemih Linux in Windows. Prikazali smo odkrivanje sledi trajnega brisanja ter možnosti izkopavanja podatkov. Razvili smo lastno orodje, ki se sooča z izboljšavami za širšo uporabnost. Zelo pomembno je še omeniti, da razvoj lastnih standardov zahteva veliko previdnost zaradi varnostnih tveganj in zaradi tega ni priporočljivo. Naša naloga prispeva k zavedanju o pomembnosti trajnega brisanja podatkov, predstavlja tehnološke možnosti za varen izbris in nakazuje potencial za nadaljnje raziskave na področju varnega brisanja podatkov.
Ključne besede: Varno brisanje, kibernetska varnost, podatki, digitalna forenzika
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 276; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (2,73 MB)

2.
Digitalna forenzika v slovenski policiji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Primož Horvat, 2023, diplomsko delo

Opis: Digitalna forenzika v slovenski policiji je ena novejših nalog in opravil kriminalistične policije. Razvijati se je začela leta 2009 in se vse do zdaj razširjala, usposablja, izobražuje in nadgrajuje strojno in programsko opremo. Opisani zakonski pogoji za začetek postopka zavarovanja in preiskave elektronskih podatkov. Prav tako je zajeto število kaznivih dejanja z katerimi se slovenska policija najpogosteje srečuje, ter o vrsti zaseženih elektronskih naprav. Slovenska policija opravlja digitalno forenziko po temeljnih postopkih digitalne forenzike, pravnimi predpisi, načelih in metodologiji, kateri so bili sprejeti. Sloni na standardih in normativih, katerih zadostujejo, da se digitalni dokazi lahko uporabijo v pravdnih zadevah. Slovenska policija mora spoštovati načela, metodologijo in zakonske predpisi, saj le tako lahko zagotavlja verodostojnost digitalnih dokazov v pravdnih postopkih. V nasprotnem primeru privede, da so digitalni dokazi neveljavni. Opredeljena sta oba postopka, postopek za zavarovanje elektronskih podatkov in postopek o preiskavi elektronskih podatkov. Predstavljen je tudi postopek zagotavljanja istovetnosti in integritete z pomočjo izračuna zgoščevalni vrednosti. Postopki morejo biti izvedeni strokovno, dosledno, ter opraviti jih mora za to strokovno usposobljena oseba. O vseh postopkih se sprotno sestavlja zapisnik, v katerega je potrebno vpisati opravila katera smo opravili, ter ugotovitve tekom zavarovanja ali preiskave elektronske naprave. V prihodnosti se bo potrebno hitreje odzivati na nenehne spremembe in novosti, več vlagati v človeške vire, njihovo znanje in usposobljenost, saj se danes najde vedno več digitalnih dokazov, vendar pa so omejitve glede najdbe le teh.
Ključne besede: digitalna forenzika, digitalni dokazi, policija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 04.10.2023; Ogledov: 320; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

3.
Nosljive naprave in preiskovanje kaznivih dejanj : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Isabel Češljar, 2023, diplomsko delo

Opis: Nosljive naprave so elektronske naprave, ki se nosijo, uporabljajo ali zaužijejo in so zasnovane za merjenje ali zajemanje podatkov v digitalni obliki brez posredovanja uporabnika. Dve izmed najbolj priljubljenih vrst nosljivih naprav sta pametne ure in sledilniki aktivnosti. Gre za naprave, ki zaradi skorajda celodnevne prisotnosti na ali v bližini osebe ustvarijo ogromno količino podatkov. Posledično lahko informacije, ki jih pridobimo iz takšnih naprav, služijo kot dokaz v kazenskem postopku. Cilj zaključnega dela je zbrati in predstaviti ugotovitve že izvedenih raziskav o nosljivih napravah tako, da bi omogočale preiskovalcem dobro razumevanje pridobljenih podatkov za potrebe dokazovanja v kazenskem postopku. V delu najprej pojasnimo nekaj temeljnih pojmov, kot so internet stvari in storitve v oblaku, nosljive naprave in digitalna forenzika. Nato opišemo proces pridobitve podatkov iz takšnih naprav in naštejemo, katere podatke o žrtvi in storilcu kaznivega dejanja lahko iz njih pridobimo. Osredotočimo se še na izzive, povezane z nosljivimi napravami v povezavi s preiskovanjem kaznivih dejanj, in ali so podatki, pridobljeni iz takih naprav, dopustni kot dokaz v kazenskem postopku v Sloveniji. V zaključku povzamemo glavne ugotovitve: Proces pridobitve podatkov iz nosljivih naprav je zelo podoben pridobivanju podatkov iz ostalih naprav, a z nekaj edinstvenimi izzivi, kot so npr. netočnost časa in datuma, odvisnost naprave od GPS, raznolikost naprav. Ključni podatki o kaznivem dejanju, ki jih lahko izvemo, so podatki, ki kažejo na čas in lokacijo smrti žrtve, pot gibanja žrtve ali storilca, občutek vznemirjenja, omamljenost žrtve, ali pa ti podatki kako drugače podprejo ali omajajo resničnost osumljenčevega alibija. V slovenskem kazenskem postopku bi bili lahko takšni dokazi dopustni, če zanje velja avtentičnost, integriteta, preverljivost, vsebinska celovitost in zanesljivost.
Ključne besede: nosljive naprave, digitalna forenzika, preiskovanje kaznivih dejanj, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 08.09.2023; Ogledov: 367; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (778,17 KB)

4.
Omejitve pri pridobivanju digitalnih dokazov : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Andrej Petek, 2022, diplomsko delo

Opis: Digitalni dokazi so postali pomembno dokazno sredstvo v kazenskih postopkih. So nepogrešljiv del dokazovanja novih in starih oblik kaznivih dejanj. To je posledica informacijskega in tehnološkega napredka, ki je prinesel digitalizacijo na vsa področja življenja. S hitrim in širokim informacijsko-tehnološkim napredkom se večajo tudi različne omejitve pri pridobivanju, analizi in uporabi digitalnih dokazov. V diplomski nalogi so predstavljeni digitalni dokazi, pogoji za njihovo uporabo pred sodišči in načini pridobivanja po slovenskem pravnem redu. Predstavljena je digitalna forenzika, ki je osnova za pridobivanje digitalnih dokazov. Opravljena je raziskava omejitev, ki se danes pojavljajo pri pridobivanju digitalnih dokazov. S tem je predstavljen tudi časovni razvoj digitalne forenzike. Cilj diplomske naloge je odgovor na vprašanje, ali se zaradi vse več omejitev pridobi manj digitalnih dokazov. Pred časom so omejitev pri pridobivanju digitalnih dokazov predstavljale klasične protiforenzične tehnike, ki so se večinoma uporabljale namensko. Danes je teh omejitev in razlogov zanje več. Kibernetski prostor daje storilcem možnost delovanja od kjerkoli po svetu. Naprave in storitve uporabljajo dobre varnostne mehanizme zaščite podatkov. Njihova raznovrstnost zahteva vse širše znanje preiskovalcev, številčnost in količina podatkov pa zmanjšujeta učinkovitost le-teh. Zakonodaja se spremembam prilagaja počasi. Ugotovljeno je bilo, da se danes najde več digitalnih dokazov, vendar pa se zaradi omejitev manjša učinkovitost najdbe le-teh. V prihodnosti bo treba več vlagati v človeške vire, njihovo znanje in usposobljenost ter hitreje prilagajati zakonodajo nenehnim spremembam in novostim.
Ključne besede: digitalni dokazi, digitalna forenzika, omejitve
Objavljeno v DKUM: 12.10.2022; Ogledov: 395; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1001,45 KB)

5.
Ekonomska upravičenost uporabe metod digitalne forenzike
Liljana Selinšek, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Članek skuša povezati področje ekonomske analize prava z uporabo digitalnih forenzičnih metod, ki so v sodobni informacijski družbi čedalje bolj uporabno sredstvo za dokazovanje znakov različnih kaznivih dejanj, pa tudi drugih pravno pomembnih dejstev. Avtorica izhaja iz temeljne hipoteze, da je dokazovanje z metodami digitalne forenzike primerno uporabiti le, kadar pričakovana korist od tako zbranih dokazov presega stroške digitalne forenzične preiskave. Hkrati opozarja, da so stroškovni vidiki digitalne forenzike izjemno kompleksni, saj segajo na področje bitke med komercialnimi in odprtokodnimi orodji za digitalne forenzične preiskave, kjer trčijo interesi tehnoloških podjetij, ki razvijajo forenzično programsko opremo, interesi policije in pravosodja ter interesi potrošnikov.
Ključne besede: digitalna forenzika, kazenski postopki, ekonomska analiza prava, elektronski dokazi
Objavljeno v DKUM: 23.07.2018; Ogledov: 951; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (112,86 KB)

6.
Digitalni dokazi in integriteta v računalniški forenziki : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Informacijska varnost
Matjaž Smolej, 2017, diplomsko delo

Opis: Preiskava kaznivih dejanj in predstavitev dokazov na sodišču sta ključnega pomena za ugotovitev dejanskega stanja oziroma dokazovanje resnice. V diplomskem delu smo na pregleden način predstavili definicijo digitalne forenzike, njena načela in metodologijo. Definirali smo razliko med zavarovanjem in preiskavo elektronske naprave kot tudi razlike med zavarovanjem živega in mrtvega sistema. Opisali smo zgoščevalne funkcije, njihov pomen in določene pomanjkljivosti. Integriteta podatkov in zagotavljanje, da se podatki niso spremenili, se lahko zagotovita z uporabo zgoščevalnih funkcij. Sodišče lahko uporabi dokaze, ki so bili pridobljeni na zakonit način, kar opredeljuje Zakon o kazenskem postopku. Vsi dokazi, ki niso pridobljeni na takšen način, ne morejo biti uporabljeni kot dokazi. V nadaljevanju smo predstavili programsko in strojno opremo in opredelili pomen uporabe omejevalnika zapisovanja. Diplomsko delo smo nadaljevali s predstavitvijo delovanja klasičnih trdih in SSD diskov, ki uporabljajo bliskovni pomnilnik. Opisali smo arhitekturo in funkcije, ki se uporabljajo za delovanje, kot tudi načine za reševanje podatkov v primeru okvare. V praktičnem delu naloge smo prikazali razlike pri obnovi podatkov iz klasičnega trdega in SSD diska. Z lastnimi testi smo prikazali problem zagotavljanja integritete na SSD diskih, ki uporabljajo lastne krmilnike z operacijskim sistemom in bliskovni pomnilnik.
Ključne besede: kazniva dejanja, preiskovanje, digitalni dokazi, digitalna forenzika, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 18.05.2017; Ogledov: 1346; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (2,92 MB)

7.
Digitalna forenzika in digitalni dokazi - organizacijsko statistični vidik : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Informacijska varnost
Bojana Brezovnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Razvoj informacijske tehnologije je veliki večini ljudi precej olajšal življenje. Elektronske (digitalne) naprave, pametni telefoni in še mnoge druge pametne elektronske naprave nas obdajajo na vsakem koraku. Še ne dolgo nazaj smo, na primer na banki večino stvari urejali osebno, na okencu, ali pa dokumente podpisovali osebno pri dotični osebi. Danes lahko vse opravimo od doma, iz naslonjača. Elektronsko bančništvo nam tako prihrani veliko časa, ki bi ga drugače zapravili za čakanje v vrsti, elektronski podpis pa tudi. Zaplete se, ko gre pri tem kaj narobe. Kraja osebnih podatkov ali zloraba elektronskega naslova, napad na informacijski sistem …, so samo nekateri primeri kaznivih dejanj, kjer imamo opravka z digitalnimi dokazi. Na prvi pogled, za laično javnost, zelo zanimivo področje, za preiskovalce pa sila zahtevno področje, saj si ne smejo privoščiti niti najmanjšega spodrsljaja, da dokazi pravno obstojijo tudi na sodišču. V času preiskave digitalne naprave mora preiskovalec slediti pravilom in načelom, od vseh pa je najpomembnejša revizijska sled, kar pomeni, da je dokumentiran prav vsak korak, ki ga preiskovalec opravi. Ravno zaradi tega je pomembno, da tak postopek opravi ustrezno usposobljena oseba, čeprav v Sloveniji ni povsem jasno določeno, kdo je lahko izvedenec digitalne forenzike, nenazadnje bi lahko tak postopek opravil tudi informatik. Pomembno je, da naravo digitalnih naprav in digitalnih dokazov poznajo tako policisti kot tudi sodniki, prvi se z digitalno napravo srečajo pri zasegu, drugi pa morajo znati postaviti prava vprašanja izvedencu, hkrati pa morajo znati pravilno presoditi, ali ima digitalni dokaz dokazno vrednost. V zavedanju pomembnosti digitalne forenzike se je postopoma spremenila tudi zakonodaja. V prihodnje pa lahko digitalna forenzika postane eden pomembnejših, če ne celo najpomembnejših, segmentov preiskovanja. Pravzaprav je to nekako tudi pričakovati glede na to, da informacijskemu napredku kar ni videti konca, kaznivim dejanjem pa tudi ne. V diplomskem delu smo preučevali stopnjo računalniške kriminalitete. Ugotovili smo, da stopnja računalniške kriminalitete raste, po drugi strani pa se na področju informatike in računalništva izobražuje vedno več policistov, čeprav število tovrstnih izobraževanj upada, finančna sredstva pa so usmerili v nakup nove policijske opreme in informacijske infrastrukture. Ugotovili smo tudi, da Slovenija dobro sodeluje v meddržavnih postopkih (primer Mariposa), vendar menimo, da bi bilo dobro dati priložnost tudi državam, ki niso članice Evropske unije, saj bi drugačni pristopi lahko pripeljali do boljših rezultatov v zvezi s tovrstno problematiko.
Ključne besede: računalniška kriminaliteta, digitalna forenzika, digitalni dokazi, kriminalistično preiskovanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 26.09.2016; Ogledov: 1866; Prenosov: 239
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

8.
PROBLEMATIKA DOKAZOVANJA KRŠITEV NASTALIH Z UPORABO INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE V KAZENSKEM POSTOPKU
Maja Točaj, 2016, diplomsko delo

Opis: Življenja si v 21. stoletju ne predstavljamo več brez vsaj ene moderne naprave, kot na primer pametnega ali pa kar navadnega mobilnega telefon. Razvoj informacijsko-komunikacijske tehnologije je prinesel prednosti, saj lahko pokličemo, pišemo, komuniciramo kadarkoli in s komerkoli, zraven pa so prišle tudi slabosti, kajti možnosti za zlorabo se razvijajo skupaj z omenjeno tehnologijo. Te zlorabe imenovane kibernetska kriminaliteta se odvijajo v nam nevidnem oz. virtualnem prostoru. Kibernetska kriminaliteta že dolgo ne predstavlja več samo vdore v informacijsko-komunikacijski sistem, temveč gre za več različnih kaznivih dejanj, v katero so vključene tudi druge, tradicionalne oblike kriminalitete, kot je ponarejanje in goljufija, otroška pornografija itd. Storilci kibernetske kriminalitete pa za sabo puščajo ogromno digitalnih dokazov, ki postajajo čedalje bolj pomembno dokazno sredstvo v kazenskih postopkih. Digitalni dokazi se v primerjavi s klasičnimi dokazi drugačni, specifični saj jih s prosto roko ne moremo prijeti in jih je z lahkoto možno ponarediti, vendar nam bodo v moderni dobi v veliki večini le-ti pomagali pri reševanju kaznivih dejanj, storjenih s pomočjo IKT. Zato sem v diplomski nalogi z opisno oz. deskriptivno metodo, s študijem različne domače in tuje literature najprej predstavila sam pojem kibernetske kriminalitete, kakšno vlogo imajo lahko IKT pri kibernetski kriminaliteti, storilce ter dejanja povzročena z omenjeno tehnologijo. Nadaljnje sem predstavila digitalne dokaze, ki so ključni za odkrivanje in pregon kaznivih dejanj povezanih z IKT ter problematiko s katero se soočajo v policiji, na tožilstvu ter na sodišču. Na kratko pa sem predstavila tudi problematiko v zvezi z digitalnimi dokazi, s katero se soočajo odvetniki. V četrtem poglavju sem opisala tudi sestavne dele računalnika, s katerim se ustvarjajo digitalni dokazi, ter kje vse je mogoče najti digitalne dokaze, kajti moje mnenje je, da bi vsi vpleteni (policija, tožilstvo in sodišče) morali poznati vsaj delček opisanega. Diplomsko delo pa sem zaključila s sklepnimi mislimi o še vedno odprtih problemih, ki se pojavljajo v zvezi z digitalnimi dokazi.
Ključne besede: informacijsko-komunikacijska tehnologija, kibernetska kriminaliteta, digitalni dokaz, preiskovanje, digitalna forenzika, datoteke, dnevniki.
Objavljeno v DKUM: 24.06.2016; Ogledov: 1327; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (544,33 KB)

9.
Vpliv protiforenzike na preiskave digitalnih posnetkov spolnih zlorab otrok : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Informacijska varnost
Andrej Matjašič, 2015, diplomsko delo

Opis: Uspešnost preiskav digitalnih podatkov in pridobivanje dokazov sta lahko v veliki meri odvisna od natančno opravljene hišne preiskave in pridobljenih informacij. Strokovno in natančno opravljena hišna preiskava lahko storilcu prepreči izvajanje določenih metod protiforenzike, kot so na primer destruktivna dejanja. Z morebiti najdenimi zapisi gesel na listih ali analizo med hišno preiskavo zavarovanega spomina delovnega pomnilnika računalnika je mogoče v nadaljnji fazi preiskave podatkov elektronskih naprav uspešno dešifrirati digitalne podatke, jih preiskati in zavarovati obremenilne digitalne dokaze. V diplomskem delu sta na pregleden način predstavljena pojma digitalni dokaz in posnetki spolnih zlorab otrok. Nadalje je opisan pojem digitalna forenzika vključno z načeli digitalne forenzike in metodologijo digitalne preiskave. Opredeljen je tudi pojem digitalna protiforenzika in predstavljene različne protiforenzične tehnike, s katerimi storilci poskušajo otežiti ali onemogočiti forenzične preiskave, kadar poskušajo prikriti posedovanje digitalnih posnetkov spolnih zlorab otrok. Nadalje je opisana taktika, tehnika in metodika izvedbe hišne preiskave. Poudarjena je pomembnost načrtovanja izvedbe hišne preiskave in opisane določene posebnosti pridobivanja digitalnih dokazov, ki se razlikujejo od opravljanja klasičnih hišnih preiskav, kjer se iščejo predmeti v fizični obliki. Na koncu dela sta opredeljena postopka zavarovanje in preiskava elektronske naprave ter predstavljeni ukrepi za zmanjševanje vpliva digitalne protiforenzike na forenzične preiskave.
Ključne besede: kazniva dejanja, posnetki spolnih zlorab otrok, preiskovanje, digitalni dokazi, digitalna forenzika, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 18.01.2016; Ogledov: 1229; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (862,07 KB)

10.
Postopki zajema in analiza ter pomen neobstojnih podatkov v digitalni forenziki : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Informacijska varnost
Gregor Bogovčič, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi predstavljamo vejo digitalne forenzike, ki se ukvarja z zajemom, zavarovanjem in delom z neobstojnimi podatki. Neobstojni podatki so podatki, ki se hranijo v neobstojnem pomnilniku, dokler ima ta dostop do izvora energije. V trenutku, ko je dostop do elektrike prekinjen, se podatki postopoma, a razmeroma hitro izgubijo. V nalogi skušamo opozoriti na pomen neobstojnih podatkov v forenzičnih preiskavah, saj obsegajo med drugim tudi vse podatke in vse aplikacije, ki jih imamo trenutno naložene in zagnane. Z vidika varnosti pa so v pomnilniku shranjeni tudi vsi aktivni šifrirni ključi itd. V nalogi na začetku na kratko predstavimo osnovne pojme v zvezi s samim področjem. Nalogo nadaljujemo s predstavitvijo postopka zajema neobstojnih podatkov, kjer je poudarek tudi na načrtovanju zajema podatkov. Prav tako predstavimo nekatera programska orodja za zajem in analizo slik delovnega pomnilnika. Praktično prikažemo primer zajema neobstojnih podatkov iz delovnega pomnilnika s pomočjo izkoriščanja neposrednega dostopa do pomnilnika (ang. DMA) s pomočjo programske opreme Inception in vmesnika Firewire. Prav tako predstavimo programsko orodje Volatility. Opravimo tudi praktično analizo pomnilniških slik na primerih iskanja gesel v čistopisu, iskanja zgoščenih vrednosti iz registra, najdenega v pomnilniški sliki, karvanja datotek iz pomnilniške slike ter izvedemo enostavno analizo trojanskega konja Zeus s pomočjo prej pridobljene slike delovnega pomnilnika.
Ključne besede: računalništvo, pomnilniki, podatki, neobstojni podatki, forenzične preiskave, digitalna forenzika, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 18.11.2015; Ogledov: 1675; Prenosov: 273
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici