| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv uporabe mobilnih aplikacij v organizacijskih procesih na zaposlene
Tina Radovanovič, 2020, magistrsko delo

Opis: Digitalna doba in razvoj tehnologije spreminjata naše vsakdanje življenje. Velik vpliv se pozna tudi na trgu dela in delovnem okolju, predvsem pri izvajanju delovnih nalog in ustvarjanju novih delovnih pogojev. Svoje mesto v digitalni dobi si je pridobila uporaba mobilnih aplikacij, ki olajšajo vsakodnevne procese, kot tudi delovne procese. Mobilne aplikacije imajo tako mnoge učinke na zaposlene, a področje še ni dovolj raziskano. Gre namreč za novejši trend, ki se vedno bolj širi in prodira v podjetja in organizacije. Zato smo se odločili podati boljši vpogled glede vplivov tehnologije na trg dela in zaposlene. Bolj podrobno smo raziskali vplive uporabe mobilnih aplikacij v organizacijskih oz. delovnih procesih na zaposlene, predvsem v Sloveniji. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kako razširjene so mobilne aplikacije v slovenskih podjetjih, kako redna je njihova uporaba, raziskati vpliv mobilnih aplikacij na zaposlene, kako se zaposleni ob tem počutijo in kakšno je njihovo mnenje glede uporabe mobilnih aplikacij v delovnih procesih. V teoretičnem delu naloge smo predstavili digitalno dobo in naravo dela, vpliv tehnologije na trg dela, informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, mobilno tehnologijo in mobilno aplikacijo z vidikov različnih avtorjev. Nadaljevali smo s proučevanjem mobilne tehnologije v povezavi z zaposlenimi v podjetjih. Zanimalo nas je, kakšne posledice so opazne in kakšne vplive pušča v delovnem okolju. V magistrskem delu smo raziskali, kakšno je stanje v slovenskih podjetjih in kakšno mnenje imajo zaposleni v Sloveniji o uporabi mobilnih aplikacij. Anketirali smo priložnostni vzorec zaposlenih in podatke analizirali s pomočjo statističnega orodja SPSS. Testirali smo sedem raziskovalnih hipotez. Ugotovili smo, da se svetovni trend mobilnih aplikacij odraža tudi v Sloveniji. Uporaba mobilnih aplikacij v podjetjih je že razširjena in se širi. Večina zaposlenih v Sloveniji se namreč že poslužuje uporabe mobilnih aplikacij na delovnem mestu. Mnenja o uporabi mobilnih aplikacij na delovnih mestih v Sloveniji so zelo pozitivna, a kljub temu med anketiranci obstaja mnenje, da mobilne aplikacije niso nujno potrebne v vseh organizacijskih procesih. Zaznati gre značilnost mobilnih aplikacij, da procese sicer olajšajo, a za samo izvajanje niso nujno potrebne. Kot smo omenili, so mobilne aplikacije v porastu. So novejša tematika, predvsem ko se pogovarjamo o njihovi uporabi v delovnih procesih. Mnoge učinke uporabe mobilne tehnologije na delovnih mestih lahko zgolj predvidimo, nekatere pa smo že zaznali. Vplive torej že lahko začnemo zaznavati v delovnem okolju, na trgu dela, v spreminjajočih se zahtevah delodajalcev, pogojih dela, spreminjajočem se načinu dela in načinu zaposlitve. Veliko stvari lahko predvidimo, ne moremo pa jih natančno napovedati. Mobilna tehnologija in digitalna doba bodo namreč svoje razsežnosti pokazale skozi čas. Na to moramo biti pripravljeni, minimizirati posledice in se novostim sproti prilagajati.
Ključne besede: Digitalna doba, mobilna aplikacija, mobilna tehnologija, informacijsko-komunikacijska tehnologija, IKT.
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 178; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

2.
Zaposleni v digitalni dobi
2019

Opis: Znanstvena monografija razvija znanstveno področje kadrovskega managementa, ki v svojem izhodišču generira zaposlenega, posameznika, ki v pričakovanju novih rešitev, tehnologij in ciljev, prispevajo k realizaciji vsakdana organizacije in njenih strateških ciljev. Tehnologija, ki jo generira razvoj znanosti in stroke, nam je v danih okoliščinah marsikdaj v pomoč, marsikdaj pa tudi spotika na poti do rešitev. Zavedanje, da je razvoj organizacij na področju kadrovskega managementa doseglo skozi leta strateški pomen, kljub temu, da še mnogo organizacij to žal obravnava kot administrativno funkcijo organizacije, je korak bližje k uresničitvi temeljnega poslanstva kadrovskega managementa. Upravljanje ljudi, zaposlenih in poslušanje tistih, ki so glavno vodilo v doseganju postavljenih ciljev organizacije je nuja in neizogibno dejstvo. Na kakšen način organizacije dosegajo in presegajo tovrstne rezultate, je v rokah tistih, ki morajo/so vešči upravljanja z ljudmi. Človek je s svojim človeškim in socialnim kapitalom vedno in vselej gonilo razvoja in napredka organizacij.
Ključne besede: informacijska tehnologija, kadrovski management, proces zaposlovanja, CV-vizitka, digitalna doba, zaposlovanje, narava dela, nestandardne oblike zaposlitve, ekosistem, digitalizacija, komuniciranje, krizni manager, priložnosti za mlade, kriza, izobraževanje, informacijsko-komunikacijska tehnologija, digitalna transformacija, organizacijska kultura, GLOBE, športne organizacije, turistične organizacije, IKT, HRM
Objavljeno: 17.02.2020; Ogledov: 680; Prenosov: 89
URL Povezava na datoteko

3.
INOVIRANJE UPRAVLJANJA AVTORSKIH PRAVIC NA RTV SLOVENIJA
Vesna Kolar, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Obravnava teme s področja inovacijskih procesov s poudarkom na invencijsko inovacijskem teoretičnem področju in obravnave njegove difuzije, širjenja novosti z namenom prepoznavanja inovacij kot splošno dobro družbe, nam je razširila spekter teoretičnega znanja in nas navezala na ključno področje naše obravnave v nalogi t.j. področje intelektualne lastnine katere del je avtorska in sorodne pravice, ki jih v Sloveniji ureja Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP). Opis teorije se prepleta z ugotovljenimi dejstvi na osnovi praktičnih primerov. Pomanjkljivost oziroma preživetost zakona o avtorski in sorodnih pravicah dokazuje že globalni razcvet medmrežja, ki ga nadgrajujejo novimi digitalnimi tehnologijami ki narekujejo spremembe na področju zaščite avtorskih pravic. Tudi praksa na medijskem področju se pospešeno navaja na novo, digitalno dobo in ji sledi tako na področju obveščanja javnosti z multimedialnim pristopom, kot tudi na področju uvajanja inovacij na področju tehnoloških ukrepov za zaščito avtorskih pravic na medmrežju. Novim pristopom je potrebno prilagoditi tudi zakon o avtorski in sorodnih pravicah in dogajanje v družbi nakazuje to s predlogi sprememb zakona. Globalno gibanje Creative Commons s svojimi licencami predstavlja evolucijo na področju zaščite pravic avtorjev. Njihova doktrina je deležna vse glasnejše globalne podpore saj vzpostavlja bolj dinamičen odnos med ustvarjalci, avtorji del in uporabniki zaščitenih avtorskih del na svetovnem spletu in verjamemo, da bo v prihodnje predstavljala ključno osnovo pri pripravi globalnih sprememb avtorskega prava. V korak s časom in inoviranjem upravljanja avtorskih del pa stopamo tudi v obravnavanem javnem zavodu s prilagajanjem in usklajevanjem delovanja na prehodu iz analogne v digitalno dobo in se na podlagi invencijskih postopkov odločamo za postopno uvajanje koristne inovacije na področju upravljanja z avtorskimi deli.
Ključne besede: Ključne besede: invencija, inovacija, difuzija novosti, intelektualna lastnina, avtorska in sorodne pravice, Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP), digitalne tehnologije, digitalna doba, Creative Commons.
Objavljeno: 06.07.2011; Ogledov: 2152; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici