Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Sodobne tehnologije industrije 5.0, kot je obogatena resničnost (AR), postajajo vse pomembnejše pri preobrazbi proizvodnih procesov. Čeprav so še v zgodnji fazi razvoja, se uveljavljajo kot ključni gradniki prihodnjega desetletja. Njihova uporaba zajema širok spekter področij, med drugim vzdrževanje, montažo, izobraževanje ter sodelovanje človeka in robota. Magistrsko delo obravnava vlogo obogatene resničnosti v industriji 5.0 in njene učinke na spremljanje, nadzor in usposabljanje v proizvodnih procesih. V prvem delu je podan pregled obstoječih raziskav in primerov iz industrijske prakse, ki potrjujejo prihranke časa, zmanjšanje napak in večjo učinkovitost. Posebna pozornost je namenjena omejitvam trenutnih tehnologij ter priložnostim za njihov nadaljnji razvoj. V drugem delu je predstavljen proces razvoja prototipa lastne AR aplikacije. Aplikacija omogoča komunikacijo z industrijskimi krmilniki prek protokolov OPC UA in S7.Net ter prikazuje procesne podatke v razširjenem prostoru z uporabo mobilne naprave.
Ključne besede: obogatena resničnost, industrija 5.0, vizualizacija procesov, digitalizacija, interakcija človek–robot, industrijski procesi
Objavljeno v DKUM: 16.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 12
Celotno besedilo (2,63 MB)

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali digitalizacijo in optimizacijo procesov v nevladnem športnem društvu – drsalnem klubu. Glavni cilj je bil razvoj informacijske rešitve, ki omogoča učinkovitejše vodenje članstva, digitalno beleženje prisotnosti na treningih in avtomatizirano izdajanje računov. Uvodno smo izpostavili izzive, ki jih prinašajo zamudni in nepregledni ročni postopki, ter poudarili pomen digitalizacije za sodobno in transparentno delovanje športnih organizacij. Pri razvoju rešitve smo uporabili agilno metodologijo SCRUM, ki je omogočila, da smo sproti upoštevali zahteve uporabnikov in sprožili potrebne prilagoditve v razvojnem procesu. Za analizo obstoječega stanja, pripravo procesnih modelov in načrtovanje rešitve smo sodelovali z vodstvom kluba, izvedli testiranja ter pripravili in izvajali usposabljanja uporabnikov. S tem je bil zagotovljen celovit razvoj sistema – od prepoznavanja potreb do integracije rešitve v vsakodnevno delo. Rezultat magistrskega dela je uspešno uvedena namizna aplikacija, ki centralizira podatke o članih, omogoča hitro in sprotno beleženje prisotnosti ter delno avtomatizira izdajanje računov glede na veljavni cenik in dejansko udeležbo na treningih. Procesi so po vpeljavi rešitve postali bolj pregledni, manj odvisni od ročnega vnašanja podatkov, napake so se bistveno zmanjšale, prenehala se je uporaba papirnih vpisnic in Excel tabel, administrativno breme zaposlenih pa je manjše. Zaključki in priporočila magistrskega dela potrjujejo, da digitalizacija pomembno prispeva k večji učinkovitosti, transparentnosti in možnostim nadaljnjega razvoja nevladnih športnih klubov. Razvita rešitev predstavlja primer dobre prakse, ki je lahko vzor tudi drugim podobnim organizacijam, ki želijo izboljšati svoje poslovanje s pomočjo digitalnih orodij.
Ključne besede: digitalizacija, nevladne organizacije, športni klubi, optimizacija procesov, informacijski sistem
Objavljeno v DKUM: 02.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1,29 MB)

Opis: Zaključno delo obravnava optimizacijo delovnih tokov v podjetju Elea iC, kjer se projektanti pogosto soočajo s časovno potratnimi in ponavljajočimi se nalogami, ki niso neposredno povezane s končnim izdelkom projekta, a so kljub temu nujne za njegovo izvedbo. Te naloge vključujejo primerjavo različic načrtov, digitalizacijo arhivskih zapisov, preverjanje sprememb v projektni dokumentaciji in iskanje podatkov v notranjih bazah. Glavni cilj dela je preučiti možnosti avtomatizacije teh procesov ter raziskati, kako lahko umetna inteligenca in sodobna digitalna orodja prispevajo k večji učinkovitosti in zmanjšanju obremenitve zaposlenih. Pri raziskavi so uporabljene metode analize obstoječih delovnih procesov in testiranja digitalnih rešitev, ki omogočajo avtomatizacijo ponavljajočih se nalog. Poseben poudarek je na implementaciji programskih skript v jeziku Python za avtomatizacijo procesiranja podatkov, uporabi SQL podatkovnih baz za učinkovitejše upravljanje podatkov ter integraciji orodij, kot sta PyCharm in pgAdmin. Umetna inteligenca se v delu uporablja za preverjanje načrtov, brskanje po internih bazah znanja in izboljšanje dostopa do informacij. Rezultati dela kažejo, da je z ustreznimi tehnološkimi rešitvami mogoče znatno skrajšati čas, potreben za izvedbo podpornih nalog, zmanjšati napake pri obdelavi podatkov ter izboljšati preglednost in dostopnost dokumentacije. Optimizacija delovnih procesov z avtomatizacijo prispeva k večji produktivnosti zaposlenih in omogoča projektantom, da se osredotočijo na ključne faze projektiranja, ne pa na administrativna opravila.
Ključne besede: optimizacija delovnih tokov, avtomatizacija procesov, umetna inteligenca, digitalizacija podatkov
Objavljeno v DKUM: 03.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
Celotno besedilo (4,54 MB)

Opis: Visokošolski učbenik "Digitalna transformacija v logistiki in managementu oskrbovalnih verig" je celovit vodnik, namenjen podpiranju digitalizacije in digitalnih pristopov v logistiki. Poudarek je na digitalizaciji procesov, uporabi orodij za za digitalno obdelavo podatkov in simulacije ter na avtonomnih vozilih ter strojnem učenju v logističnih procesih in kibernetski varnosti. Interdisciplinarni pristop združuje znanja iz več področij - računalništva, informatike, mehatronike, strojnega učenja in simulacijskih postopkov ter poslovnega odločanja, kar omogoča celovito razumevanje izzivov digitalne logistike in aplikacijo uporabnih znanj tudi na področja izven logistike in oskrbovalnih verig. Bralci so opremljeni s praktičnimi znanji in veščinami za izboljšanje učinkovitosti, preglednosti posameznih procesov. Učbenik pokriva teme, kot so: 1) Digitalizacija procesov - načrtovanje; 2) Digitalizacija procesov - izvedba; 3) Poslovno-informacijski sistemi; 4) Simulacije in digitalni dvojčki; 5) Avtonomna vozila v logistiki in 6) Informacijska varnost. Celotna vsebina je usmerjena v krepitev digitalnih kompetenc, ki so ključne za uspešno upravljanje sodobnih logističnih podjetij in odpornih oskrbovalnih verig.
Ključne besede: avtonomna vozila, digitalizacija procesov, interdisciplinarna znanja, digitalna logistika, zeleni in digitalni prehod, informacijska varnost
Objavljeno v DKUM: 09.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 48
Celotno besedilo (6,59 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Industrija 4.0 je revolucionarni koncept, ki vključuje integracijo digitalnih tehnologij v proizvodno industrijo, prav tako pa digitalizira poslovanje bank in finančnih institucij. Napredne tehnologije so omogočile razvoj inovacij, kot so spletno bančništvo, računalniško trgovanje in plačila s karticami. Nove tehnologije, kot so umetna inteligenca, tehnologija veriženja blokov, internet stvari in robotska avtomatizacija procesov, omogočajo bankam, da izboljšajo svoje storitve, povečajo učinkovitost ter povečujejo prilagodljivost in agilnost. Na trgu se pojavljajo tudi nove konkurenčne grožnje, kot so finančno-tehnološka podjetja, ki ponujajo inovativne rešitve in storitve, kar lahko ogrozi položaj bank na trgu ter jih prisili inoviranju njihove ponudbe in poslovanje na hitro rastočem finančnem trgu. V diplomskem delu smo si zastavili šest hipotez. V teoretičnemu delu preverjali vpliv industrije 4.0 na spremembe poslovnih modelov bank, poostreno regulacijo bank ob uporabi tehnologij industrije 4.0. V empiričnem delu smo izvedli anketni vprašalnik, kjer smo analizirali odgovore anketirancev o poznanju industrije 4.0 , tehnološko-finančnih podjetjih ter njihovo mnenje o prehodu k tehnološko-finančnem. Preučili smo težave s katerimi se pri spletnih bančnih storitvah soočajo ter skrbi, ki bi jih imeli ob uporabi bančnih storitev, ki temeljijo na naprednih tehnologijah. Tako smo v diplomskem delu preučili tehnologije, ki so odgovorne za intenzivno digitalno transformacijo bančnega sektorja ter njihove implikacije in uporabo v tradicionalnem bančništvu. Poglobili smo se v analizo možnih tveganj in disrupcij, ki so lahko neizogibna posledica transformacije bančnih storitev ter opredelili dosedanje regulativne okvire, ki obsegajo implementacijo tehnologij 4.0 v Evropski uniji.
Ključne besede: industrija 4.0, digitalizacija bančnega sektorja, tehnologija veriženja blokov, umetna inteligenca, robotska avtomatizacija procesov, internet stvari, tveganja industrije 4.0, digitalni poslovni modeli bank.
Objavljeno v DKUM: 05.09.2024; Ogledov: 83; Prenosov: 74
Celotno besedilo (1,95 MB)