| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 28
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Osveščenost študentov zdravstvene nege o celiakiji in dermatitisu herpetiformis
Pia Godec, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: V zaključnem delu smo opisali celiakijo in herpetiformni dermatitis, diagnosticiranje in zdravljenje le-teh. Predstavili smo, kako pomembna je vloga medicinske sestre znotraj procesa zdravljenja. Opredelili smo pomembnost brezglutenske diete v skrbi za kakovostno življenje ljudi s celiakijo in herpetiformnim dermatitisom. Metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo. V empiričnem delu smo uporabili anketni vprašalnik. S pomočjo anketnega vprašalnika smo pridobili podatke o sami osveščenosti študentov zdravstvene nege o celiakiji in herpetiformnem dermatitisu. Rezultati: Raziskava je pokazala, da študentje zdravstvene nege niso zadovoljivo osveščeni. Na nekatera vprašanja so morda odgovorili zadovoljivo, na večino pa ne. Slabše so osveščeni na področju samih strokovnih definicij, kaj pravzaprav celiakija oziroma herpetiformni dermatitis sta, saj je 49 % anketirancev na to vprašanje odgovorilo napačno. Le 13 % je pravilno odgovorilo na vprašanje o sami razširjenosti obeh bolezni. Razprava in sklep: Vloga medicinske sestre je pomembna pri obravnavi pacientov s celiakijo in herpetiformnim dermatitisom, zato je tudi pomembna osveščenost študentov zdravstvene nege na področju obravnave le-teh. Ključnega pomena je znanje zdravstvenih delavcev, ki so vsak dan v stiku s pacienti, saj so le-ti v prvi vrsti tisti, ki prepoznajo simptome celiakije in ki morajo to bolezen dobro poznati, da ne pride do kontaminacije z glutenom.
Ključne besede: celiakija, dermatitis herpetiformis, medicinska sestra, pacient, brezglutenska dieta
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 87; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

2.
Poznavanje prehrane pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo
Niko Dretnik, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo se osredotočili na poznavanje prehrane bolnikovs kronično ledvično boleznijo. Želeli smo ugotoviti, v kolikšni meri se bolniki držijo dietnih priporočil in poznajo pomen kalija, fosfata, beljakovin in soli v prehrani.
Ključne besede: Klb, svetovanje, dieta, kalij, fosfat, beljakovine, sol
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 171; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (916,94 KB)

3.
Predšolski otrok v vrtcu in prehranske omejitve
Mojca Lenart, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Predšolski otrok v vrtcu in prehranske omejitve je sestavljeno iz dveh delov. Teoretični del zajema opredelitev prehranjevanja v vrtcu, kamor je vključen, opis smernic za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, kaj določa kurikulum za vrtce glede prehrane, kakšni so dietni režimi v vrtcih ter kakšna so najnovejša priporočila za medicinsko indicirane diete. V nadaljevanju teoretičnega dela pa smo razdelili razloge za različne prehranske omejitve na medicinsko indicirane razloge v svoj sklop in verske ter etične razloge v drug samostojen sklop ter jih podrobneje opisali. Z izvedbo empiričnega dela smo želeli ugotoviti, ali je za otroke s prehranskimi omejitvami v ptujskih vrtcih dobro poskrbljeno in kakšni so pogoji za odobritev dietnega krožnika za predšolskega otroka v teh vrtcih. Tako empirični del zajema tri vodene intervjuje, in sicer z organizatorko prehrane Vrtca Ptuj, ravnateljico Zasebnega vrtca Vilinski gaj in uslužbenko Vrtca Montessori Ptuj, sledi jim pa še analiza posameznega intervjuja. Na podlagi izvedenih intervjujev smo prišli do zaključka, da ptujski vrtci omogočajo diete na podlagi medicinsko indiciranih diet, v enem izmed vrtcev pa pridejo v poštev za dieto tudi razna druga potrdila.
Ključne besede: predšolski otrok, medicinsko indicirana dieta, verska dieta, dietni režim
Objavljeno: 27.07.2020; Ogledov: 194; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

4.
Primerjava strukture celic beta Langerhansovih otočkov pri kontrolnih miših in miših hranjenih z zahodno dieto
Tanja Vajs, 2020, magistrsko delo

Opis: V študiji smo želeli raziskati vpliv zahodne diete (WD) na strukturo tkiv trebušne slinavke, s poudarkom na (ultra)strukturi celic beta, s pomočjo svetlobne mikroskopije in presevne elektronske mikroskopije (TEM). V ta namen smo analizirali in primerjali strukturo in ultrastrukturo celic beta Langerhansovih otočkov pri kontrolnih miših in miših, hranjenih z zahodno dieto. Pri eksperimentalnem delu smo uporabili mišje samce C57BL/6J (Mus musculus domesticus), ki so jih hranili z zahodno dieto in kontrolno prehrano (CoD). Zahodna dieta je vsebovala 40 % kcal iz maščob, 43 % iz ogljikovih hidratov in 17 % iz beljakovin, kar je primerljivo z zahodno prehrano ljudi, ki vsebuje podobne deleže makrohranil. Ugotovili smo, da miši, hranjene z zahodno dieto, razvijejo patološke spremembe v strukturi in ultrastrukturi Langerhansovih otočkov, v primerjavi s kontrolno skupino miši, hranjenih s standardno kontrolno dietno prehrano, kjer strukturnih sprememb nismo opazili. Struktura Langerhansovih otočkov miši (uporaba svetlobne mikroskopije), hranjenih z zahodno dieto, je bila nehomogena in nekompaktna ter je vsebovala več zunajceličnega prostora kot pri miših, hranjenih s kontrolno prehrano. Opazili smo številne nekrotične celice v eksokrinem in endokrinem tkivu. Ugotovili smo, da je ultrastruktura celic beta otočkov miši (uporaba TEM mikroskopije), hranjenih z zahodno dieto, patološko spremenjena. V citoplazmi beta celic smo opazili lipidne kaplje in avtofagne strukture (avtofagosom, avtolizosome). Najpomembneje, miši, hranjene z zahodno dieto, imajo izrazito povečan premer cistern zrnatega endoplazmatskega retikuluma (zER) in večjo površino enega jedra v primerjavi z mišmi, hranjenimi s CoD. Okroglost ene cisterne v enem kompleksu Golgijevega aparata je večja v celicah beta pri miših, hranjenih s kontrolno dieto. S tem smo pokazali, da se ultrastruktura celic miši, hranjenih z zahodno dieto, spremeni in nakazuje patološke spremembe.
Ključne besede: sladkorna bolezen, zahodna dieta, struktura celic beta, modeli sladkorne bolezni, trebušna slinavka, celice beta, prehrana HFD, Langerhansov otoček
Objavljeno: 02.03.2020; Ogledov: 380; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (4,80 MB)

5.
Epilepsija pri otroku in mladostniku
Doroteja Lorber, 2019, diplomsko delo

Opis: Izhodišča, namen: Epilepsija velikokrat pri otroku vpliva na kakovost življenja. Predvsem na psihološke, socialne in poklicne elemente. Gre za bolezen, ki prizadene možgane. Namen zaključnega dela je raziskati, kako lahko medicinska sestra izboljša otrokovo delovanje v okolju ter kateri so negovalni problemi, ki vplivajo na vsakodnevne aktivnosti življenja dečka. Raziskovalne metode: Uporabljena je bila kvalitativna metoda raziskovanja, v sklopu katerega je bil izveden intervju odprtega tipa. Vprašanja za intervju smo sestavili po funkcionalnih vzorcih obnašanja Marjory Gordon. V raziskavi je sodeloval deček z epilepsijo. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da so najpogostejši problemi s katerimi se srečujejo otroci z epilepsijo strah pred nesprejetostjo v družbi, šoli, strah pred utopitvijo, nevarnost padcev, telesna prizadetost ter nepoučenost o diagnozi epilepsije. Prav tako smo ugotovili, da se otroci z epilepsijo še vedno težje vključijo v družbo, kot ostali, ki nimajo nobenih zdravstvenih težav. Diskusija in zaključek: Epilepsija se največkrat pojavi v otroštvu in ima velik vpliv na kvaliteto življenja. Stiske, ki spremljajo otroke in starše, so dolgotrajne in zahtevajo posebno obravnavo, zato morata družina in družba sprejeti otroka z epilepsijo kot celoto in ne kot osebo, ki ima omejitve.
Ključne besede: zdravstvena nega, prva pomoč, ketogena dieta, zdravstveno vzgojno delo, poučevanje staršev
Objavljeno: 16.12.2019; Ogledov: 479; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (2,21 MB)

6.
Prehrana pri bolniku z rakom trebušne slinavke
Nina Božnik, 2019, diplomsko delo

Opis: Uvod: Rak trebušne slinavke je bolezen, ki se dandanes vse pogosteje pojavlja med populacijo po vsem svetu in je ena izmed najbolj zahtevnih in kompleksnih oblik raka. Na njegov nastanek vpliva več dejavnikov. Namen raziskave je ugotoviti, kako prehrana vpliva na razvoj bolezni in njen pomen v času zdravljenja.Raziskovalne metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela z analizo in sintezo podatkov iz angleške in slovenske literature, ki smo jo iskali v podatkovnih bazah PubMed, MEDLINE, CINAHL in Wiley, s pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev, ki smo si jih zadali. V analizo smo zajeli 6 člankov.Rezultati: Ugotovili smo, da so uživanje večjih količin rdečega in prekajenega mesa, maščob, preveč soljena prehrana in uživanje alkohola, predvsem žganih pijač, eni izmed ključnih dejavnikov tveganja za razvoj raka trebušne slinavke. Informiranost in podpora glede uživanja ustrezne prehrane pri bolnikih z rakom trebušne slinavke je pomembna, saj se s stabilizacijo telesne teže izboljšajo rezultati zdravljenja, prav tako se izboljša tudi kakovost njihovega življenja. Diskusija in zaključek: Večje zavedanje o vplivu priporočene prehrane in zdravega življenjskega sloga lahko vpliva na razvoj raka trebušne slinavke in pripomore k obvladovanju pojavnosti bolezni, prav tako lahko zavedanje o pravilni prehrani pripomore k uspešnejšemu zdravljenju, spremljanju bolezni ter izboljšanju kakovosti življenja pri bolnikih z rakom trebušne slinavke.
Ključne besede: pankreas, karcinom, dejavniki tveganja, zdravljenje, dieta, hranilne snovi.
Objavljeno: 11.11.2019; Ogledov: 625; Prenosov: 0

7.
OCENA STANJA PONUDBE HRANE V ZDRAVSTVENI USTANOVI
Tamara Žunko, 2019, magistrsko delo

Opis: Zdrava in uravnotežena prehrana je pomemben dejavnik pri ohranjanju in krepitvi našega zdravja. Da bi dosegli uravnoteženo prehrano, moramo jesti raznoliko prehrano iz vseh skupin živil. V magistrskem delu smo obravnavali ponudbo hrane v zdravstveni ustanovi Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Omejili smo se na raziskovanje hranilne in energijske vrednosti hrane bolnikov z lahko prehrano, žolčno dieto in prehrano sladkornih bolnikov. Raziskava je potekala 21 dni zapored, vsako posamezno dieto smo spremljali 7 dni. Dnevno smo tehtali vse toplotno neobdelane surovine živil in toplotno obdelane porcije za štiri obroke (zajtrk, dopoldansko malico, kosilo in popoldansko malico). Za ocenjevanje energijske in hranilne vrednosti posameznih živil smo si pri lahki prehrani in žolčni dieti pomagali s pomočjo računalniške aplikacije Odprta platforma za klinično prehrano, za prehrano sladkornih bolnikov pa smo uporabili preglednico enakovrednih živil. Ugotovili smo, da je glede na priporočila pri lahki prehrani, žolčni dieti in prehrani sladkornih bolnikov prišlo do majhnega odstopanja pri energijski in hranilni vrednosti hrane tehtanih porcij.
Ključne besede: lahka prehrana, žolčna dieta, prehrana sladkornih bolnikov, energijska vrednost, hranilna vrednost
Objavljeno: 03.06.2019; Ogledov: 585; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

8.
Kakovost življenja pacientov s celiakijo in laktozno intoleranco
Anja Kobold, 2019, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Celiakija je avtoimunsko pogojeno vnetje tankega črevesa pri genetsko dovzetnih ljudeh, ki jo povzroča preobčutljivost na gluten. Laktozna intoleranca je motnja, ki nastane zaradi pomanjkanja encima laktaze. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kakšna je kakovost življenja ljudi s celiakijo in laktozno intoleranco ter kateri dejavniki zmanjšujejo njihovo kakovost življenja. Raziskovalne metode: Uporabljeni sta bili deskriptivna metoda dela in kvantitativna raziskovalna metodologija. Kot raziskovalni instrument je bil uporabljen vprašalnik, ki je vseboval 17 vprašanj. Vzorec raziskave je zajemal 60 pacientov s celiakijo in laktozno intoleranco. Rezultati: Na podlagi raziskave smo ugotovili, da je kakovost življenja pacientov z obema boleznima dobra ob upoštevanju diete in da ponudba prehrane zadošča za kakovostno življenja obolelih. Najpogostejši trije dejavniki, ki vplivajo na njihovo kakovost življenja, so prehranjevanje v restavracijah, potovanja in finančni vložek. Anketiranim se zdi bolj obremenjujoča bolezen celiakija. Diskusija in zaključek: Pacienti s celiakijo in laktozno intoleranco živijo kakovostno, če upoštevajo strogo dieto brez glutena. Upoštevanje stroge diete brez laktoze ni bistveno. S finančno pomočjo države je potrebno zmanjšati finančno obremenitev odraslega pacienta z obema boleznima. K dobri kakovosti življenja pa pripomore tudi podpora svojcev in osveščenost ljudi o obeh boleznih.
Ključne besede: gluten, laktoza, dieta, pacient, kakovost življenja.
Objavljeno: 13.02.2019; Ogledov: 591; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (707,95 KB)

9.
Prehrana v zgodnjem življenju in tveganje za astmo in alergijske bolezni
Merima Šehić, 2018, diplomsko delo

Opis: Astma je kronično vnetje dihalnih poti zaradi alergije, virusnih infekcij dihal in dražilnih snovi v zraku. Število obolelih z astmo in alergijskimi bolezni vedno bolj narašča, predvsem pri otrocih. Izpostavljenost ploda in zgodnja življenjska doba sta še posebej pomembna pri razvoju astme in alergijskih bolezni. Menijo, da prehranjevanje matere med nosečnostjo in potem prehranjevanje otroka v zgodnjem otroštvu, ne vplivajo kritično na razvoj in potek bolezni. Namen diplomskega dela je ugotoviti ali prehrana v zgodnjem življenju vpliva na razvoj astme in alergijskih bolezni.Iskanje literature je potekalo po vnaprej zastavljenih vključitvenih in izključitvenih kriterijih, glede na zastavljeno raziskovalno vprašanje: »Kako prehrana v zgodnjem življenju vpliva na tveganje za razvoj astme in alergijskih bolezni?«S pomočjo analize strokovne literature smo ugotovili, da obstajajo številne raziskave, ki menijo, da materinska prehrana igra pomembno vlogo na razvoj astme pri otrocih. Dokazi kažejo, da sta ravnovesje hranil v obdobju fetusa ter raznovrstna prehrana v zgodnjem življenju, še posebej pomembna za kratkoročno in dolgotrajno zdravje. Strokovnjaki v času nosečnosti ne priporočajo izogibanje določeni hrani, kot so arašidi, orehi in školjke, razen pri materah, ki so same astmatiki, ker omenjena hrana ne poveča možnosti nastanka alergij pri otrocih.Zaradi povečane incidence astme in alergijskih bolezni, predvsem pri otrocih, poudarjamo na pomen in vpliv raznovrstne prehrane, v nosečnosti pri materah ter polno dojenje otrokov prvih šest mesecev starosti. Dietne omejitve med nosečnostjo in kasneje med dojenjem se niso pokazale učinkovitim v preventivi razvoja alergij pri otroku.
Ključne besede: otrok, nosečnost, živila, dieta, alergeni, dojenje.
Objavljeno: 13.02.2019; Ogledov: 448; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (601,83 KB)

10.
Vplivi zahodne diete na eksokrini del trebušne slinavke
Janja Zorin, 2018, magistrsko delo

Opis: Sodobni trendi, kot so industrializacija, ekonomski razvoj in globalizacija trgovskih tokov, so prispevali k hitrim spremembam življenjskega sloga in prehranjevalnih navad (Burgos et al., 2015). Zahodno dieto imenujemo tudi standardna ameriška prehrana. Zanjo sta značilna povečan vnos živil z visoko vsebnostjo maščob in sladkorja ter pretirano uživanje rdečega mesa, rafiniranih žitaric in mlečnih izdelkov z visoko vsebnostjo maščob (Odermatt, 2011). Zanimalo nas je, ali zahodna dieta, poleg tega da povzroča debelost, vpliva tudi na notranje organe, natančneje na trebušno slinavko. Trebušno slinavko, z drugim imenom pankreas, na histološki ravni sestavljajo tako eksokrine kot tudi endokrine žleze, zaradi česar ima dve popolnoma različni, a zelo komplementarni funkciji: i) proizvodnjo encimov, pomembnih pri prebavi hrane, in ii) izločanje hormonov, potrebnih za uravnavanje homeostaze glukoze in drugih energijsko bogatih molekul (Danielsson et al., 2014). V magistrski nalogi smo pokazali, da zahodna dieta vpliva na eksokrini del pankreasa. S svetlobno in z elektronske mikroskopijo smo ugotovili, da je v strukturi in ultrastrukturi tkiva veliko razlik. Na slikah svetlobne mikroskopije smo opazili, da so v tkivu miši, hranjenih z zahodno dieto, vakuole v primerjavi s kontrolno skupino mnogo številnejše. Prav tako so bile v tkivu eksperimentalnih miši nekrotične celice in lipidne kaplje. V programu Python smo dokazali hipertrofijo celic pri tkivu miši, hranjenih z zahodno dieto. Na podlagi rezultatov na ultrastrukturni ravni smo potrdili hipotezo, da je v eksokrinem delu trebušne slinavke miši, hranjenih z zahodno dieto, vidna avtofagija. V tkivu so bili vidni številni avtofagosomi, avtolizosomi, rezidualna telesa in avtofagne vakuole. Z elektronskim mikroskopiranjem acinarnih celic eksperimentalnih miši smo opazili tudi napihnjene mitohondrije. Mnogi izmed njih so bili v fazi razpada. To lahko povežemo z dejstvom, da so napihnjeni mitohondriji tudi ena od glavnih značilnosti nekrotične celične smrti (Niemann & Rohrbach, 2016).
Ključne besede: trebušna slinavka, zahodna dieta, hipertrofija, acinarna celica, tkivo
Objavljeno: 12.10.2018; Ogledov: 799; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (11,42 MB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici