1. Med didaktiko slovenskega jezika in poezijo : ob 80-letnici Jožeta Lipnika2017, znanstvena monografija Opis: Monografija Med didaktiko slovenskega jezika in poezijo je posvečena 80-letnici Jožeta Lipnika, upokojenega profesorja Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru in nekdanjega predstojnika Oddelka za slovanske jezike in književnosti. Šestindvajset domačih in tujih raziskovalcev je napisalo svoje prispevke v slovenščini, poljščini, češčini, makedonščini, hrvaščini, nemščini in angleščini; slovensko pisane razprave imajo slovensko-angleške sinopsise in angleške povzetke, neslovensko pisane razprave pa slovensko-angleške sinopsise in slovenske povzetke. Gre za razprave s področja didaktike jezika in književnosti, jezikoslovja ter literarnih ved – posvečene so Lipnikovemu visokemu življenjskemu jubileju in njegovemu raznovrstnemu znanstveno-raziskovalnemu ter umetniškemu delu (poezija).
Ključne besede: slovenščina, didaktika jezika, didaktika književnosti, življenjski jubileji, biografije, jezikoslovje, literarna zgodovina
Objavljeno v DKUM: 18.01.2017; Ogledov: 2271; Prenosov: 178
 Povezava na datoteko |
2. VIDEOIGRE KOT DIDAKTIČNI PRIPOMOČEK PRI POUKU SLOVENSKEGA JEZIKA IN KNJIŽEVNOSTIAleš Čeh, 2016, magistrsko delo Opis: Videoigre so trenutno najpomembnejši medij v zabavni industriji 21. stoletja. Njihova pot je bila tlakovana s številni težavami in neprilikami, zlasti v splošni družbeni recepciji, saj jih je strokovna in splošna javnost dolgo časa (in jih ponekod še) obravnavala kot nekoristne, občasno celo škodljive. Slednje seveda ni absolutno res, ni pa tudi popolnoma ovrgljivo. Videoigre so prav tako kot drugi mediji izjemno širok pojem, med njimi najdemo tako estetsko izjemno dovršene umetniške naslove, najdemo pa tudi take, ki so moralno dejansko na meji spornosti, saj prinašajo nesmiselno nasilje in ponižujoče oblike spolnosti ter seksizma.
V 21. stoletju smo pričeli prevzemati tudi nove načine učenja, ki jih prinašajo spremembe vzgojno-izobraževalnega sistema in novosti, ki jih s sabo nosi sodobna didaktika kot znanstvena disciplina. Tradicionalni frontalni pouk se zdi zapostavljen, večkrat celo negativno obravnavan, v osredje pa se vedno bolj postavlja eksperimentalne učne metode, med njimi tudi učenje z videoigrami, ki je v tujini ponekod že ustaljena praksa.
V magistrskem delu se ukvarjamo z videoigrami kot didaktičnim pripomočkom pri pouku slovenskega jezika in književnosti. Ker so ponekod še zmerom izrazito negativno obravnavane, smo pridodali teoretičen del, ki se ukvarja zlasti s teorijo videoiger (slednje so v tekstu sinonimno imenovane kot igre), njihovo javno podobo in koristnostjo pri motiviranju ter poučevanju. Preučili smo izbrane posamezne adaptacije priznanih del v videoigre (Božanska komedija, Bartolov Alamut, določene pravljice) in tematsko ter motivno sorodna dela, ki jih lahko uporabimo za razširjanje klasično podane snovi (kakor zaznavamo v primeru romana To noč sem jo videl in videoigre Valiant Hearts). Ukvarjamo se tudi z didaktičnimi igrami, namenjenimi učenju jezika in njihovi prihodnosti v slovenskih aplikacijah/igrah, ki bi lahko služila za promoviranje slovanskih jezikov in spodbujanje učenja slovenščine kot tujega jezika, zato bi bilo smiselno načrte za takšno aplikacijo/igro umestiti tudi v Resolucijo o nacionalnem programu za jezikovno politiko po letu 2018.
Zavedamo se vseh omejitev, ki bi jih tovrstno eksperimentalno poučevanje prineslo, zlasti problemov s finančnega vidika, vseeno pa poučevanje s pomočjo videoiger vidimo kot izjemno sofisticirano in spodbudno obliko pouka v prihodnosti slovenskega vzgojno-izobraževalnega procesa.
Ključne besede: videoigre, teorija iger, didaktični pripomoček, didaktika slovenskega jezika, didaktika književnosti
Objavljeno v DKUM: 18.11.2016; Ogledov: 2148; Prenosov: 240
 Celotno besedilo (1,01 MB) |
3. SPLETNA STRAN ZA OBRAVNAVO IZBRANIH BESEDIL KOT PRIPOMOČEK ZA UČENJE IN POUČEVANJE SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI 1/2 20. STOLETJA V 9. R OŠŠpela Mosbruker, 2015, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo Spletna stran za obravnavo izbranih besedil kot pripomoček za učenje in poučevanje slovenske književnosti prve polovice 20. stoletja v devetem razredu osnovne šole zajema spletno stran kot učni pripomoček oz. e-gradivo, ki je primarno namenjeno učencem devetega razreda in njihovim učiteljem književnosti. Namen magistrskega dela je izdelava spletne strani, predstavitev in preizkus le-te v praksi ter analiza njene uporabnosti.
Prvi del magistrskega dela je sestavljen iz teoretične podlage, potrebne za izdelavo gradiva za pouk književnosti. Drugi del zajema izdelavo učnega pripomočka. E-gradivo temelji na zgodovinskem pregledu in zajema obravnavo besedil, predstavitev avtorja, zanimivosti ter ideje za medpredmetne povezave. Prav tako je v drugi del vključen tudi praktični preizkus spletne strani in analiza le-tega, ki je pokazala, da je spletna stran primeren in uporaben pripomoček za poučevanje in učenje književnosti v devetem razredu osnovne šole.
Ključne besede: Spletna stran, e-gradivo, pripomoček za poučevanje in učenje književnosti, didaktika književnosti
Objavljeno v DKUM: 25.03.2016; Ogledov: 1810; Prenosov: 195
Celotno besedilo (8,37 MB) |
4. |
5. |
6. RECEPCIJA FANTASTIČNIH ELEMENTOV V FANTASTIČNI PRIPOVEDI MATILDA V 4. RAZREDU DEVETLETNE OSNOVEN ŠOLELea Kotnik, 2014, magistrsko delo Opis: V fantastičnih pripovedih se običajno prepletata dva svetova, realni in fantastični svet. Z domišljijskim svetom se učenci osnovnih šol srečajo že v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju ob obravnavanju pravljic, obravnava fantastičnih pripovedi pa se prične v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Zaradi vpliva medijev se naj bi meja otrokove sposobnosti recepcije realnih in fantastičnih elementov v fantastičnem besedilu dvigala. V magistrskem delu smo raziskovali, ali učenci v 4. razredu osnovne šole zaznavajo tiste točke, ki razmejujejo realno od fantastičnega. Z učenci smo po metodi branja v nadaljevanjih obravnavali fantastično pripoved Matilda. Zanimalo nas je, ali obstaja razlika glede na spol ter ali učenci uporabljajo zunanje ali notranje kriterije za odločitev, kaj v besedilu je realno in kaj fantastično. Analiza intervjujev je pokazala, da spol pri zaznavanju in razumevanju teh točk ne igra pomembne vloge, učenci pa že uporabljajo zunanje kriterije za določitev realnega ali fantastičnega v besedilu. Pokazalo pa se je, da imajo učenci težave pri razmejevanju realnega dogajalnega prostora od fantastičnih dogodkov v fantastični pripovedi Matilda. Po učnem načrtu se poglobljena obravnava fantastičnih pripovedi v četrtem razredu osnovne šole šele prične, vendar pa imajo učenci ob koncu šolskega leta še vedno očitne težave pri ločevanju med realnim in fantastičnim v fantastični pripovedi.
Ključne besede: Didaktika književnosti, fantastično, fantastična mladinska književnost, fantastična proza, recepcijska zmožnost, fantastična pripoved Matilda
Objavljeno v DKUM: 08.10.2014; Ogledov: 2321; Prenosov: 335
Celotno besedilo (1,19 MB) |
7. METODA GLEDANJA FILMADoroteja Draškovič, 2013, diplomsko delo Opis: V sodobni družbi so mediji postali eden izmed ključnih dejavnikov razvoja otrok in mladostnikov. Med najbolj vplivne medije spada televizija, ki je v obdobju odraščanja ključna socializacijska institucija. Po televiziji vsakodnevno predvajajo veliko različnih stvari: od političnih oddaj do resničnostnih šovov, od risank do filmov … V tej diplomski nalogi smo se posvetili filmu in filmski vzgoji. Spoznali smo, kaj je filmska vzgoja, kako je vključena v učni načrt v prvem triletju devetletke, spoznali smo primere dobre prakse in jo primerjali z didaktiko mladinske književnosti. Ugotovili smo, da so metode književne didaktike do neke mere uporabne tudi za spodbujanje razumevanja in vrednotenja filma ter da lahko te metode uporabimo tudi za filmsko didaktiko. Na podlagi tega smo v okviru te diplomske naloge razvili in preverili za potrebe filmske vzgoje oblikovano metodo, in sicer metodo dogajalne premice s hkratno uporabo metode fokusiranja na filmske osebe.
Podatke za eksperiment smo zbrali s pomočjo kvalitativne tehnike. Izdelali smo posebej za ta eksperiment potreben vprašalnik, ki je realen pokazatelj rezultata. Izvedli smo ga v 4. b-razredu OŠ Mladika. Postopki obdelave podatkov so potekali po sledečih korakih: analiza vprašalnikov, ki so jih učenci rešili po prvem gledanju filma in vstavljanje rezultatov v tabelo, analiza vprašalnikov, ki so jih učenci rešili po uporabi metode dogajalne premice s hkratno uporabo metode fokusiranja na filmske osebe in vstavljanje rezultatov v tabelo, primerjava rezultatov obeh preverjanj znanja. Z eksperimentom smo potrdili glavno hipotezo, da bodo učenci po rabi metode dogajalne premice s hkratno uporabo metode fokusiranja na filmske osebe zaznali več filmskih signalov, film bodo poznali bolje in kvalitetnejše, kot po prvem gledanju filma.
Ključne besede: film, filmska vzgoja, didaktika mladinske književnosti, metoda dogajalne premice s hkratno uporabo metode fokusiranja na filmske osebe
Objavljeno v DKUM: 08.01.2014; Ogledov: 2071; Prenosov: 161
Celotno besedilo (1,32 MB) |
8. ODNOS ŠTUDENTOV RAZREDNEGA POUKA DO KNJIG O HARRYJU POTTERJUMaja Kerneža, 2010, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava problematiko odnosa študentov Razrednega pouka do zbirke fantastičnih pripovedi Harry Potter. V raziskavi smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Namen empiričnega dela diplomskega dela je bil raziskati odnos študentov Razrednega pouka do zbirke fantastičnih pripovedi Harry Potter. Ugotoviti smo želeli, ali obstajajo razlike in kakšne so v odnosu študentov Razrednega pouka do Harryja Potterja in fantazijske književnosti glede na starost, odnos do mladinske književnosti in glede na to, kakšen tip bralca so. V teoretičnem delu diplomske naloge smo opredelili didaktiko mladinske književnosti, opisali komunikacijski model poučevanja, spregovorili o tipologiji branja in tipih bralcev, zapisali nekaj temeljnih podatkov o fantazijski književnosti in zajeli nekaj mnenj svetovnih in domačih avtorjev o zbirki fantastičnih pripovedi in fenomenu Harry Potter. Raziskavo smo izvedli med študenti Razrednega pouka na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Razlike glede na prej navedene spremenljivke smo ugotavljali s pomočjo anketnih vprašalnikov. Z raziskavo smo potrdili generalno hipotezo, ki pravi, da obstajajo razlike med odnosom študentov Razrednega pouka do knjig o Harryju Potterju, glede na njihovo starost, odnos do mladinske književnosti in glede na to, kakšen tip bralca so. Mlajši študentje, tisti, ki so mladinsko književnost radi brali tudi v času otroštva in študentje, ki jim branje literature predstavlja nekaj prijetnega, imajo do zbirke fantastičnih pripovedi Harry Potter pozitivnejši odnos kot ostali študentje, prav tako pa bodo pri svojem delu uspešnejši kot preostali študentje.
Ključne besede: Harry Potter, didaktika mladinske književnosti, komunikacijski model poučevanja, tipologija branja, tipi bralcev, fantazijska književnost.
Objavljeno v DKUM: 11.11.2010; Ogledov: 3069; Prenosov: 470
Celotno besedilo (1,88 MB) |
