| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
MEDPREDMETNO POVEZOVANJE ANGLEŠKEGA JEZIKA IN GEOGRAFIJE V OSNOVNI ŠOLI
Darja Lebeničnik, 2014, diplomsko delo

Opis: Vseživljenjsko učenje je v današnjih hitro spreminjajočih se sodobnih razmerah nujno potrebno za lažje življenje in razvoj. To je celostno učenje, kjer posameznik ne pridobi le informacij in znanja, temveč takšno znanje tudi razume. V šoli se zato vedno bolj uveljavlja medpredmetno povezovanje, ki učence pripelje do povezovanja znanja v celoto. V diplomskem delu smo predstavili medpredmetno povezovanje, oblike dela in dejavnike, ki nanj vplivajo. S koreliranjem angleščine in geografije, še posebej s poudarkom na timskem delu, smo se osredotočili na komunikacijo pri pouku nejezikovnih predmetov. Pri tem smo izpostavili metodo CLIL (Content and Language Integrated Learning). Z analizo učnih načrtov geografije in angleščine (2011) smo ugotovili, s katerimi predmeti je predvideno medpredmetno povezovanje ter podali ideje za medpredmetno povezovanje angleščine in geografije v osnovni šoli. Empirični del temelji na izvedbi učne ure medpredmetnega povezovanja angleščine in geografije ter rezultatih anketnih vprašalnikov, ki smo jih razdelili med učence po izvedbi le-te. Rezultati so pokazali, da je večini anketiranih učencev takšno povezovanje angleščine in geografije všeč, učna ura se jim je zdela zanimiva in znanje, ki so ga tako pridobili, so označili za uporabno. Večina v raziskavo vključenih učencev si takšnega povezovanja želi tudi prihodnosti.
Ključne besede: didaktika geografije, didaktika angleščine, medpredmetno povezovanje, timsko delo, CLIL, mediji.
Objavljeno: 23.01.2015; Ogledov: 1171; Prenosov: 350
.pdf Celotno besedilo (2,84 MB)

2.
UPORABA KARTOGRAFSKIH PRIPOMOČKOV IN KARTOGRAFSKA PISMENOST UČENCEV PRI POUKU GEOGRAFIJE V OSNOVNI ŠOLI
Tamara Mlakar, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo temelji na predstavitvi kartografskih pripomočkov, ki jih učenci uporabljajo pri pouku geografije, na predstavitvi njihovega namena in pomena njihove uporabe. Kartografski učni pripomočki so nepogrešljiv del pouka geografije. So nosilci informacij o prostoru ter predstavljajo osnovno grafično podporo pri vzpodbujanju in grajenju učenčevih prostorskih predstav. Najpogosteje so uporabljeni atlasi in stenski zemljevidi, sledijo jim globusi, tematske in neme karte. Prav tako diplomsko delo temelji na predstavitvi pojma kartografska pismenost in na analizi dejavnikov kartografskega opismenjevanja. Kartografska pismenost je del človekove splošne izobrazbe. Nanaša se na sposobnost orientiranja na zemljevidu ter na sposobnost razumevanja in uporabe informacij iz grafičnih prikazov. Vzgoja kartografske pismenosti je dolgotrajen proces in pouk ne doseže temeljnega smotra, če učenci niso kartografsko opismenjeni.
Ključne besede: kartografski učni pripomočki, kartografska pismenost, didaktika geografije, osnovna šola
Objavljeno: 29.01.2013; Ogledov: 2312; Prenosov: 396
.pdf Celotno besedilo (3,76 MB)

3.
BLAŽ KOCEN - SLOVENEC Z VELIKO ZAČETNICO
Polonca Planko, 2014, diplomsko delo

Opis: Blaž Kocen je bil strokovnjak na področju astronomije, fizike, geografije in kartografije. Napisal je številna pedagoška in znanstvena dela. Svojo »zlato dobo« je doživel v Olomoucu; tam je postal eden najbolj uglednih šolnikov v tedanji Habsburški monarhiji. Ključno pa je bilo njegovo sodelovanje z založnikom Eduardom Hölzlom, s katerim sta izdala številna uspešna dela. Krona njegovega dela je bil prvi šolski atlas v Avstrijskem cesarstvu, ki je izšel leta 1861. Kadar govorimo o Blažu Kocenu, mu največkrat rečemo kar »oče atlasov«. Njegov srednješolski atlas namreč predstavlja didaktično prelomnico v tedanji zgodovini kartografije. Namen diplomskega dela z naslovom Blaž Kocen – Slovenec z veliko začetnico, je predstaviti življenje in delovanje Blaža Kocena. Posebna pozornost je posvečena prvemu atlasu in kratki didaktični analizi oz. primerjavi Kocenovega atlasa in atlasa, ki ga uporabljamo v šolah danes (Veliki šolski atlas). Ugotovila sem, da Kocenov atlas predstavlja temelj današnjim atlasom. Zaključni del diplomskega dela je posvečen spominom in zapuščini Blaža Kocena.
Ključne besede: geografija, kartografija, didaktika geografije, atlas, Blaž Kocen, šolski atlas, Veliki šolski atlas
Objavljeno: 09.12.2014; Ogledov: 1423; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (4,03 MB)

4.
Vzgojno-izobraževalne vsebine geografije naselij
Vladimir Drozg, 2000, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek skuša odgovoriti na vprašanje, katere teme iz geografje naselij so primerne za obravnavo pri pouku geografije in kakšen je njihov vzgojno-izobraževalni naboj. Pri izboru so merodajni vsebina in število vzgojno-izobraževalnih ciljev, ki jih posamezna tema vsebuje.
Ključne besede: šolska geografija, didaktika geografije, učne teme, geografija naselij
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 454; Prenosov: 25
URL Povezava na celotno besedilo

5.
Vloga mariborskega Oddelka za geografijo pri razvoju slovenske didaktike geografije od druge polovice 20. stoletja do danes
Karmen Kolnik, 2013, strokovni članek

Opis: Kratek pogled petdesetletnega razvoja pedagoškega študija geografije v Mariboru je predstavljen v treh časovnih obdobjih: z vidika razvoja študijskih programov, od začetnega dvoletnega višješolskega do današnjega petletnega univerzitetnega in mesta didaktike geografije kot enega temeljnih študijskega predmetov bodočih učiteljev geografije ter z vidika pedagoškega in znanstvenega dela nosilcev in izvajalcev didaktike geografije.
Ključne besede: didaktika geografije, Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 527; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (110,81 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
VPLIV UVODNE MOTIVACIJE NA KAKOVOST UČNE URE PRI POUKU GEOGRAFIJE
Nataša Čulibrk, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavljamo vpliv uvodne motivacije na kakovost učne ure pri pouku geografije. V teoretičnem delu smo opredelili teoretični pomen motivacije, predstavili prve teoretične zasnove, modele motivacije, vrste učnih motivacij, opredelili vpliv motivacije na zaznavanje in predstavili različne vrste motivacijskih strategij, ki jih lahko delimo tudi glede na učinkovitost – primernejše so tiste, ki učinkoviteje pripomorejo k doseganju učnih ciljev. Po splošnih teorijah motivacije smo opredelili uvodno motivacijo kot formalno začetno artikulacijsko stopnjo učne ure. Dobra uvodna motivacija praviloma spodbudi učence k večji pozornosti med celotno uro, posledično tudi k boljšim učnim rezultatom. Eden glavnih ciljev je bil izdelati primere različnih uvodnih motivacij oz. motivacijskih strategij, eksperimentalno izvesti ure in ugotoviti, ali izvedbe različnih uvodnih motivacij različno vplivajo na pozornost učencev in njihove učne rezultate. Z analizo anket sodelujočih učencev 6., 7. in 8. razredov na izbranih šolah smo ugotovili, da drugačen, zanimiv začetek ure v učencih praviloma vzpodbudi zanimanje in poveča njihovo pozornost med celotno uro, kar je tudi potrdilo dejstvo, da je uvodna motivacija eden od pomembnih dejavnikov, ki vpliva na kakovostno izpeljavo učne ure. Se pa mora učitelj v času hitrega tehnološkega razvoja in obleganja z različnimi informacijami na vsakem koraku še bolj potruditi, da pritegne učence. Še posebno pri geografiji je treba spremljati vsakodnevne novice, dogajanje doma in po svetu ter novosti s področja geografske znanosti. In vse to mora potem vključiti v pouk geografije. Če učitelj pripravi zanimiv uvod v učno uro, s tem pridobi učence in poveča verjetnost, da mu bodo sledili do konca učne ure.
Ključne besede: uvodna motivacija, kakovost učne ure, didaktika geografije, pouk geografije
Objavljeno: 17.10.2016; Ogledov: 1597; Prenosov: 201
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

7.
Delo z učenci s posebnimi potrebami
Tatjana Resnik Planinc, Karmen Kolnik, 2016, izvirni znanstveni članek

Opis: V času značilnih hitrih sprememb na področju znanja, tehnologije ter tudi sistema vrednot dobivajo otroci in mladostniki s posebnimi potrebami drugačno mesto in vlogo v svetu, kot so jo imeli v preteklosti. Na področju oseb s posebnimi potrebami so s spremembami vzniknile in obrodile ideje integracije, normalizacije in v novejšem času inkluzije. S pilotsko kvalitativno raziskavo smo želeli ugotoviti, kako učitelji geografije, ki poučujejo na osnovnih in srednjih šolah v Sloveniji, ocenjujejo svojo usposobljenost za delo z učenci s posebnimi potrebami in kakšne so njihove dosedanje izkušnje. Učitelji geografije se zavedajo pomembnosti in zahtevnosti tovrstnih nalog ter jih tudi z vso odgovornostjo sprejemajo, pri čemer so v oceni lastne kompetentnosti kritični. Med največje pomanjkljivosti dosedanjega dela v inkluzivni šoli uvrščajo preveliko število učencev s posebnimi potrebami, vključenih v posamezen razred, saj vključenost več kot dveh učencev z različnimi posebnimi potrebami lahko pomembno vpliva na kakovost pouka v razredu.
Ključne besede: geografija, inkluzivna vzgoja in izobraževanje, učitelji geografije, didaktika, otroci s posebnimi potrebami, osnovnošolski pouk, srednješolski pouk, Slovenija
Objavljeno: 12.05.2017; Ogledov: 263; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (787,94 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Vključenost družbenih vidikov trajnosti v učna načrta za geografijo v osnovni šoli in splošni gimnaziji v Sloveniji
Petra Banfi, Karmen Kolnik, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Analize učnih načrtov za geografijo v osnovni šoli in splošni gimnaziji z vidika zastopanosti učnih ciljev in vsebin družbene trajnosti ter načel vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj, ki jih je kot s Smernic vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj izdalo Ministrstvo Republike Slovenije za šolstvo in šport pokaže ustrezno zastopanost učnih ciljev z vidika družbene trajnosti ter njihovo relativno uravnoteženo število v primerjavi z številom učnih ciljev okoljske in ekonomske trajnosti. Vendar pa so le-ti pogosto vsebinsko preozki glede na opredelitve družbene trajnost ter tudi, da je obravnava vsebin z vidika družbene trajnosti v veliki meri odvisna od učiteljevega znanja, osebne ozaveščenosti in lastne angažiranosti. Zato je bil izdelan dopolnilni nabor učnih ciljev, vsebin in dejavnosti s področja družbene trajnosti.
Ključne besede: didaktika geografije, geografija, osnovna šola, gimnazija, trajnostni razvoj, družbeni vidiki
Objavljeno: 10.04.2018; Ogledov: 252; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (134,73 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici