| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 1 / 1
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Problemi poučevanja filozofije v gimnaziji
Andrej Adam, 2016, doktorska disertacija

Opis: V nalogi Problemi poučevanja filozofije v gimnaziji najprej utemeljujemo, da je vodenje filozofskega dialoga pri pouku filozofije najboljša metoda poučevanja filozofije. Tako lahko najbolj upravičeno upamo, da bomo vzgojili avtonomne, kritično razmišljajoče osebe, ki se v šoli ne pripravljajo za vnaprej določene družbene vloge. Nato razvijemo trditev, da zgolj izvajanje filozofskega dialoga ni zadosten pogoj za vzgojo avtonomnih, kritično razmišljajočih oseb. Sam po sebi ne more preprečiti vzgoje za vnaprejšnje vloge in indoktrinacije mladih, ki se danes – zaradi umeščenosti šole v dani družbeno-ekonomski kontekst – vendarle dogaja v imenu ekonomskih interesov zahodnih družb in tudi Slovenije. Zaradi tega je treba poučevanje filozofije in poučevanje na sploh zasnovati tako, da se bodo kritični misleci ukvarjali še z družbeno stvarnostjo in njenim spreminjanjem. Treba si je prizadevati za takšno stvarnost, kjer se bodo avtonomne, kritično misleče osebe sploh lahko udejanjile. Filozofija mora potemtakem postati tudi aktivistična. Zatem se ozremo v zgodovino, v filozofsko dediščino in pokažemo, da v njej najdemo mislece in ideje, ki že trdijo podobno. Izpostavimo zlasti dva avtorja: Kanta in Russella. Naša interpretacija njune filozofije vzgoje pokaže, da avtonomna, kritično razmišljajoča oseba obvlada neformalno logiko, ima privzgojene drže oziroma stremljenja kritičnega misleca in si hkrati dejavno prizadeva za takšno družbeno okolje, kjer je mogoče uspevati kot kritični mislec. Cilj vzgoje, kantovskega Bildung (oblikovanja duha), in naloga filozofije v šoli je potemtakem vzgajanje prav takšnih oseb. Po tem koraku se ozremo še na stališča o vzgoji nekaterih ključnih avtorjev gibanja za kritično mišljenje. Z raziskavo njihove medsebojne razprave pokažemo ideološke meje tega gibanja. Izpostavimo zlasti njihovo odpoved dejavnemu spreminjanju družbene stvarnosti in opozorimo, da utegnemo s tem izgubiti tudi samo možnost vzgoje avtonomnih, kritično mislečih oseb. Zaradi tega poučevanju filozofije in filozofiji naložimo dolžnost raziskovanja in spreminjanja krivičnih danosti družbe, v kolikor so te krivične danosti resnične. Pouk filozofije si torej mora prizadevati za vzgojo takšnih oseb, ki o teh danostih ne bodo samo razmišljale, temveč se bodo podale v boj za družbo, kjer vloge niso že vnaprej razdeljene in kjer je šele mogoče filozofirati.
Ključne besede: Filozofija vzgoje, didaktika filozofije, kritično mišljenje
Objavljeno v DKUM: 05.10.2016; Ogledov: 2601; Prenosov: 257
.pdf Celotno besedilo (2,57 MB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici