| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Odnos slovenskih osnovnošolcev in srednješolcev do učnega predmeta biologija
Mirjana Meško, 2009, diplomsko delo

Opis: Zadnja leta v Sloveniji in po svetu osnovnošolski in srednješolski učitelji opažajo zmanjšano zanimanje učencev za naravoslovne predmete. Posledice tega trenda zaznamo kot pomanjkanje kadra z naravoslovno izobrazbo. Tako se lahko zmanjša kakovost znanstvenega in strokovnega dela, kar ima negativen vpliv v znanosti in v razvoju držav. V tem diplomskem delu smo ugotavljali odnos slovenskih osnovnošolcev in srednješolcev do učnega predmeta biologija. S pomočjo anket smo pridobili ustrezne podatke in ugotovili, da se je trend zmanjšanega zanimanja za biologijo ustavil. Med osnovnošolci je biologija v samem vrhu priljubljenih predmetov, prav tako se odločajo za nadaljevanje šolanja v naravoslovni smeri. V prehodu iz osnovne v srednjo šolo pozitivnost odnosa do biologije stagnira oziroma malo nazaduje, čeprav maturanti vse pogosteje izbirajo naravoslovne predmete na maturitetnem preizkusu. Glede na naše podatke bodo družboslovne fakultete v prihodnjih letih še vedno polne, medtem ko si bodo predavalnice naravoslovnih fakultet s prihodom sedanjih osnovnošolcev počasi opomogle. Za izboljšanje odnosa osnovnošolcev in srednješolcev do učnega predmeta biologija bi učitelji morali po mnenju učencev učno snov podajati s pomočjo razgibanih metod dela in predvsem vključevati več praktičnega dela v pouk biologije ter vsebino predmeta povezovati z vsakdanjim življenjem.
Ključne besede: odnos, biologija, učni predmet, osnovna šola, srednja šola, didaktika biologije
Objavljeno: 22.04.2009; Ogledov: 3868; Prenosov: 398
.pdf Celotno besedilo (849,59 KB)

2.
POZNAVANJE IN STALIŠČA DIJAKOV IN ŠTUDENTOV DO GENETSKEGA ZDRAVLJENJA
Gordana Hojnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Napredek bioloških znanosti in tehnologij obeta številne možnosti zdravljenja genetskih bolezni, ki jih bodo najverjetneje deležne prihajajoče generacije, morda tudi naši anketiranci. Genetsko zdravljenje je danes še večinoma v razvoju. Ker se oblikovanje stališč in vrednot začne že v mladosti ter nadaljuje vse življenje, bi lahko stališča o genetskem zdravljenju vsaj deloma sooblikovali učitelji in šolska praksa. S pomočjo ankete smo želeli ugotoviti, kakšno je znanje, vedenje, mišljenje, sprejemanje, zanimanje in odnos dijakov tretjih in četrtih letnikov dveh srednjih šol in študentov, ki končujejo študij biologije dveh fakultet, do genetskega zdravljenja ter kakšne so razlike med tema dvema skupinama. Vsem anketiranim se je zdela tema zanimiva. Ugotovili smo, da imajo anketirani študenti biologije več znanja o genetiki in bolj dodelano mnenje o genetskem zdravljenju kot dijaki. Odgovori študentov natančneje opisujejo njihova stališča, medtem ko dijaki še niso povsem opredeljeni glede anketnih primerov, saj si ne znajo predstavljati postopka takšnega zdravljenja.
Ključne besede: genetsko zdravljenje, genetske bolezni, dijaki, študenti, didaktika biologije.
Objavljeno: 08.07.2010; Ogledov: 1677; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

3.
Odnos učencev do biologije in naravoslovnih predmetov v osnovni šoli
Andreja Kotnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Kaj sploh je odnos do predmeta, kakšne tipe odnosa poznamo, kaj vse vpliva na odnos in kako učenčev odnos do predmeta vpliva na njegovo/njeno odločitev o nadaljnjem študiju? Vse to so bila raziskovalna vprašanja, na katera smo iskali odgovore. Na odnos do predmeta lahko vplivajo številni dejavniki, kot so npr.: kontekst in težavnost učne vsebine, kakovost poučevanja (učne strategije ipd.), pred-adolescentne izkušnje, vpliv staršev, motivacija in tesnoba. Na osnovi 270 izpolnjenih vprašalnikov, pridobljenih od učencev iz devetih osnovnih šol v Sloveniji, lahko izpeljemo posamezne ugotovitve. Ugotavljamo, da biologija ni med najbolj priljubljenimi šolskimi predmeti in je redko predmet izbire za nadaljnji študij. Iz te raziskave ne moremo izpeljati trdnih zaključkov, kateri dejavniki so ključni za razvoj odnosa učencev do predmeta biologija. Ugotavljamo pa, da se vpliv staršev in sovrstnikov v naši raziskavi ni izkazal za temeljni vzrok za razvoj pozitivnega ali negativnega odnosa do biologije. Med najpomembnejšimi dejavniki je dojemanje težavnosti predmeta. Učenci predmet biologija dojemajo kot zanimiv in ne težak predmet. Predmet se praviloma izvaja v obliki predavanj. Zelo pogosto se počutijo med samimi urami sproščeno in nimajo posebnih želja glede sprememb.
Ključne besede: učenci, učenje, didaktika biologije, odnos do predmeta, biologija, vplivi, kontekst, težavnost, tesnoba, strategije učenja, strategije poučevanja
Objavljeno: 02.09.2016; Ogledov: 576; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici