| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 93
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Mladinska književnost v vrtcih : analiza stanja in predlogi za izboljšave
Dragica Haramija, 2008, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: Na Oddelku za predšolsko vzgojo Pedagoške fakultete v Mariboru je bila izvedena raziskava zastopanosti, načina izvedbe, medpredmetnih povezav in evalvacije različnih področij dejavnosti, ki so zastopane v Kurikulumu za vrtce (npr. glasbena vzgoja, likovna vzgoja, plesna vzgoja, jezikovna vzgoja). Pridobili smo 153 trimesečnih priprav, ki so bile novembra in decembra 2003 ter januarja 2004 izvedene po različnih vrtcih v Sloveniji. Priprave so bile analizirane po dogovorjenih kriterijih, in sicer za vsa področja dejavnosti na enak način: število otrok v skupini; starost otrok; vrsta priprave (dnevna, tedenska; tematski sklop); tema; sredstva in pripomočki; področje integracije; metode dela; cilji; analiza in evalvacija. Rezultati kažejo na neupoštevanje Kurikuluma za vrtce, skromen odstotek usmerjene književne dejavnosti v vrtcih, neustrezno izbiro obravnavanih besedil, enolično izbiro metod dela, cilji so v pripravah skromno zastopani, iz priprav je razvidno, da večinoma evalvacije sploh niso bile opravljene. Sledijo predlogi za izboljšanje književne vzgoje v vrtcih.
Ključne besede: slovenska književnost, mladinska književnost, jezikovna vzgoja, kurikul za vrtce, učni načrt za vrtce, književna didaktika
Objavljeno v DKUM: 21.03.2024; Ogledov: 44; Prenosov: 3
URL Povezava na celotno besedilo

2.
Razvoj in uporaba spletne aplikacije pri pouku v osnovni šoli : magistrsko delo
Matjaž Huter, 2024, magistrsko delo

Opis: V današnjem času je uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) v izobraževalnem procesu neizogibna. Poleg tradicionalnega načina poučevanja in učenja poznamo še razne sodobne pristope, ki aktivnost učnega procesa prenesejo na učenca. Pri teh pristopih je IKT aktivno vključen v učni proces in pripravo e-učnih gradiv. V delu smo želeli razviti enostavni model izdelovanja e-učnih gradiv, ki bi ga lahko uporabljal vsak učitelj za svoje specifične vsebine, in preveriti, ali je možno izdelati spletno aplikacijo v obliki e-učnega gradiva brez poznavanja programskih jezikov, sistemov za upravljanje vsebin, grafičnih orodij ter poznavanj spletnih strežnikov. V delu smo najprej preučili teoretična izhodišča glede učenja, uporabe e-gradiv, učnih pristopov in uporabnosti programskih orodij. Nato smo e-učno gradivo tudi izdelali. V našem primeru je to e-učno gradivo v obliki spletne aplikacije, ki smo jo oblikovali z uporabo le dveh za uporabnika prijaznih orodij; to sta Adobe Animate in Hot Potatoes. V delu smo potrdili in dokazali, da je izdelava spletne aplikacije možna. Za narejeno spletno aplikacijo smo nato razvili didaktične modele, da bi se lahko uporabljali v sodobnejših učnih pristopih. Prikazan je predlog uporabe pri obrnjenem učenju, mikroučenju in problemskem pouku.
Ključne besede: e-učno gradivo, spletna aplikacija, animacija, elektrotehnika, didaktika tehnike
Objavljeno v DKUM: 26.02.2024; Ogledov: 135; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (7,42 MB)

3.
Primerne dejavnosti mešanja barv pri likovnem izražanju predšolskih otrok : diplomska delo
Manja Miklič, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Primerne dejavnosti mešanja barv pri likovnem izražanju predšolskih otrok smo predstavili šest dejavnosti za postopno navajanje otrok na mešanj barv. Dejavnosti smo izvedli z otroki, starimi 5–6 let. Pri dejavnostih smo svetlili in temnili osnovne barve, mešali osnovne in komplementarne barve, mešali črno in belo ter osnovne barve s črno in belo. V teoretičnem delu smo predstavili razvoj otroka med petim in šestim letom starosti in likovne tehnike ter podrobneje slikarske tehnike. Predstavili smo tudi, na kateri format naj otroci slikajo in kako naj bodo čim bolj kakovostno opremljeni likovni kotički, učilnice in delavnice. Predstavili pa smo tudi ustrezne oblike dela in likovno področje v kurikulumu. V empiričnem delu smo predstavili primerne dejavnost mešanja barv. Pri dejavnosti smo odkrivali, v kakšnih paletah naj otroci mešajo barve, kakšen naj bo format glede na motiv in obliko dela. Ugotovili smo, da je bolje, da imajo palete prekate oz. da namesto palet uporabimo dovolj velike lončke. Zaželeno pa je, da že na začetku dejavnosti otrokom ponudimo količinsko precej več svetle barve v razmerju s temnejšo. Najpomembneje pa je, da so tempera barve kakovostne.
Ključne besede: predšolski otrok, likovne dejavnosti, slikanje, likovna didaktika, mešanje barv
Objavljeno v DKUM: 03.10.2023; Ogledov: 281; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)

4.
Matematika v predšolskem obdobju
Alenka Lipovec, Darja Antolin Drešar, 2019, univerzitetni, visokošolski ali višješolski učbenik z recenzijo

Opis: Zgodnja pozornost pomembnim veščinam 21.stoletja je zaveza vsake sodobne družbe. Matematična kompetenca je ena izmed ključnih kompetenc, katere nivo doseganja je tesno povezan z razvojem družbe, zato je potrebno ustvariti pogoje za razvoj matematičnega mišljenja že zelo zgodaj. Učbenik Matematika v predšolskem obdobju je namenjen bodočim vzgojiteljicam in vzgojiteljem. Upava, da jim bo pomagal pri strukturiranju in poglabljanju znanja, ki ga razvijamo pri matematičnih predmetih na programu Predšolska vzgoja na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. Določeni deli besedila, posebej aktivnosti, bodo v pomoč tudi staršem, ki želijo z otroki početi matematično osmišljene, a kljub temu zabavne reči. Seveda branje toplo priporočava tudi vsem, ki jih zanima poučevanje zgodnje matematike.Učbenik je razdeljen na poglavja in podpoglavja. Vsak vsebinski sklop se prične s teoretično obarvanim delom, v katerem se seznanimo tudi z nekaterimi novimi pojmi.  Sledijo predlogi za različne metodične poti pri razvijanju matematičnega znanja predšolskega otroka. Aktivnosti so označene na poseben način, ki nam omogoča, da jih poiščemo v kazalu aktivnosti. Ob koncu poglavij najdemo ključne besede. Njihova opredelitev je podana pred seznamom literature v podpoglavju Slovarček. Sledijo vprašanja, ki bralcu služijo v pomoč pri strukturiranju znanja.
Ključne besede: zgodnje učenje, zgodnja matematika, matematična aktivnost, didaktika matematike, predšolsko obdobje
Objavljeno v DKUM: 21.02.2023; Ogledov: 619; Prenosov: 135
URL Povezava na celotno besedilo

5.
Slovenščina kot drugi in tuji jezik v izobraževanju
2022

Opis: Znanstvena monografija Slovenščina kot drugi in tuji jezik v izobraževanju prinaša recenzirane razprave, v katerih sta zaradi aktualnosti in posledično vse večjih potreb po usvajanju slovenščine kot nematernega jezika z vidika najsodobnejših didaktičnih, jezikoslovnih, kulturoloških in literarnovednih pristopov osvetljena pomen in vloga slovenščine kot drugega in tujega jezika v izobraževanju. Avtorji in avtorice razprav prihajajo s Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), z mariborske, ljubljanske in s primorske univerze kakor tudi iz Avstrije, s Hrvaške, iz Madžarske, s Češke in iz Ukrajine. Uredili sta jo Simona Pulko in Melita Zemljak Jontes z Oddelka za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Zakonodaja, ki vključuje tudi člene o učencih priseljencih in učenkah priseljenkah, je splošna in šolska. V prvo skupino sodijo mednarodni dokumenti in splošna slovenska zakonodaja: Ustava Republike Slovenije (2006), Resolucija o migracijski politiki Republike Slovenije (2002), Zakon o azilu (2006), Zakon o tujcih (2009, 2011) in Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih (ZTuj-2F) (2021). V drugo skupino sodijo Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju (2011), Zakon o osnovni šoli (2006), Zakon za uravnoteženje javnih financ (2012) in Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja (2013); v to skupino sodijo tudi Strategija vključevanja otrok, učencev in dijakov migrantov v sistem vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (2007), Smernice za izobraževanje otrok tujcev v vrtcih in šolah (2009), Smernice za vključevanje otrok priseljencev v vrtce in šole (2012), Vključevanje otrok priseljencev v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem (2017), Predlog programa dela z otroki priseljenci za področje predšolske vzgoje, osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja (2018) in Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole (2019). Slovenija je tudi podpisnica dokumenta osmih Ključnih kompetenc za vseživljenjsko učenje: evropski referenčni okvir (UL EU 2018/C 189/8). Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju (2011) je dokument, ki vsebuje načela, cilje in strateške usmeritve vzgoje in izobraževanja, najprej splošna, v nadaljevanju po stopnjah šolanja (vrtec, OŠ, SŠ), v posebnem poglavju se načela, cilji in strategije nanašajo tudi na otroke priseljence in na otroke, rojene v Sloveniji, katerih materinščina ni slovenščina. Posebej pomembna je uzaveščenost o rabi jezikov v vzgoji in izobraževanju: slovenščina kot prvi in drugi jezik, materinščina in tuji jeziki (2011: 33–35). Spoštovanje vseh otrok, katerih materinščina ni slovenščina, se kaže predvsem v načelu spodbujanja medkulturnosti, saj je zavedanje o obči kulturni dediščini temeljni pogoj za sprejemanje in spoštovanje pluralizma kultur. Z različnih raziskovalnih vidikov napisane razprave posegajo na naslednja tematska področja: slovenščina kot drugi in tuji jezik v germanskem, južnoslovanskem, romanskem in madžarskem svetu; slovenska književnost na slavistikah v germanskem, južnoslovanskem, romanskem in madžarskem svetu; slovenščina v primerjavi s tipološko in genetsko (ne)sorodnimi jeziki; vloga književnih besedil pri poučevanju slovenščine kot drugega in tujega jezika; vloga strokovnih in poljudnoznanstvenih besedil pri poučevanju slovenščine kot drugega in tujega jezika; učbeniška gradiva za poučevanje slovenščine kot drugega in tujega jezika skozi čas; dvo- in večjezični avtorji ter avtorice pri poučevanju slovenščine kot drugega in tujega jezika; sodobni pristopi, metode in nove tehnologije v poučevanju in usvajanju slovenščine kot drugega in tujega jezika (na osnovnih in srednjih šolah ter gimnazijah, na univerzi ipd.); slovenska kulturna dediščina pri poučevanju slovenščine kot drugega in tujega jezika; kulturološki in ekološki tematski sklopi pri poučevanju slovenščine kot drugega in tujega jezika; vloga arealov pri poučevanju slovenščine kot drugega in tujega jezika.
Ključne besede: slovenščina kot drugi in tuji jezik, izobraževanje, medkulturnost, didaktika, jezikoslovje, literarna veda.
Objavljeno v DKUM: 02.12.2022; Ogledov: 675; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (5,64 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Pompejansko omizje Marija Preglja v likovnih delih predšolskih otrok : diplomsko delo
Nuša Vrbek, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo analizirali likovna dela predšolskih otrok. Otroke, stare med 5 in 6 let, smo spodbujali k reprodukciji umetniškega dela Marija Preglja Pompejansko omizje. Pri tem smo ugotavljali, kako in v kolikšni meri so otroci brez napotkov in ob pomoči vzgojiteljice upodobili likovno delo. Po izvajanju dejavnosti smo izvedli analizo, kjer nas je zanimalo, kako so se otroci lotili upodabljanja likovnega dela, ali so sledili razvojnim značilnostim glede na svojo starost, ali so pri upodabljanju dodali kakšne izmišljene elemente, ali so upoštevali likovno sintakso pri reprodukciji. V empiričnem delu smo naredili podrobno analizo in jo opisno predstavili s pomočjo tabel. Večina otrok v raziskavi je reproducirala umetniško delo tako, kot so ga videli, nekaj pa jih je ob preslikavanju dodalo svoje izmišljene elemente.
Ključne besede: likovna didaktika, likovno formalna analiza umetnine, predšolski otrok, umetniško delo
Objavljeno v DKUM: 05.09.2022; Ogledov: 515; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (4,96 MB)

7.
Didaktika fizike 2 s praktikumom : zbirka laboratorijskih vaj
Robert Repnik, Mitja Slavinec, Eva Klemenčič, 2022

Opis: Didaktika fizike s praktikumom 2 – zbirka laboratorijskih vaj je namenjena študentom 3. in 4. letnika študijskega programa Predmetni učitelj, usmeritev Izobraževalna fizika na Fakulteti za naravoslovje in matematiko v Mariboru. Fizikalni eksperimenti se izvajajo pri predmetu Didaktika fizike 2 s praktikumom in so razdeljeni v sedem tematskih sklopov: Pospešeno gibanje, Mehanika tekočin, Termodinamika, Zvok, Svetloba, Elektromagnetizem in Moderna fizika. V okviru laboratorijskih vaj študentje pridobivajo znanje in razvijajo spretnosti za ustrezno izvedbo eksperimentov pri pouku fizike na srednješolskem nivoju izobraževanja.
Ključne besede: fizika, didaktika, srednja šola, fizikalni eksperimenti
Objavljeno v DKUM: 12.07.2022; Ogledov: 599; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (14,29 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Analiza praktičnega usposabljanja za didaktiko družboslovja v študijskem programu predšolska vzgoja 1. stopnja : magistrsko delo
Klavdija Kangler, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo evalvirali praktično usposabljanje študentov predšolske vzgoje za didaktiko družboslovja iz vidika več ravni oz. perspektiv. Na teoretični ravni, na ravni primerjave predmetnikov, na ravni evalvacije dnevnikov praktičnega usposabljanja, na ravni mnenj študentov in na ravni refleksije mentorjev v vrtcih. V teoretičnem delu smo predstavili praktično usposabljanje za bodoče vzgojitelje predšolskih otrok, vloge sodelujočih v praktičnem usposabljanju, področje evalvacije, ki se dotika vseh deležnikov praktičnega usposabljanja in vsebine, cilje, oblike dela ter integracijo didaktike družboslovja z drugimi področji. V empiričnem delu predstavljamo rezultate analize dnevnikov praktičnega usposabljanja, rezultate anketnega vprašalnika, ki so ga reševali študentje dodiplomskega študija predšolske vzgoje, ter analizo intervjujev z mentoricami, ki na pedagoško prakso sprejemajo študente študijskega programa Predšolska vzgoja. Rezultati so pokazali, da so študentje delno usposobljeni za samostojno delo z otroki na področju družbe, da si na nastopih za področje družbe pretežno izbirajo manj kompleksne teme, njihove kompetence se razvijajo postopoma. Mentorji prav tako opažajo delno usposobljenost za vodenje dejavnosti za področje družbe pri študentih in pri sebi. Naloga pomembno prispeva k razumevanju didaktičnih in pedagoških kompetenc študentov za področje družbe, saj predstavlja različne perspektive raziskovalnega problema.
Ključne besede: didaktika družboslovja, praktično usposabljanje, evalvacija, predšolska vzgoja
Objavljeno v DKUM: 02.03.2022; Ogledov: 845; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

9.
Analiza različnih didaktičnih pristopov pri načrtovanju in izvedbi usmerjenih gibalnih dejavnosti : diplomsko delo
Benjamin Jezovšek, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili pomen različnih didaktičnih pristopov za načrtovanje in izvedbo vadbenih ur. Zanimal nas je učinek določenih didaktičnih pristopov na cilje usmerjenih gibalnih dejavnosti. V teoretičnem delu zaključnega dela smo predstavili, kako poteka vzgojno-izobraževalno delo v vrtcu, opredelili smo gibalno dejavnost – vadbeno uro, vrste gibalnih iger ter pojasnili motivacijski vidik vadbene ure. V praktičnem delu zaključnega dela smo se poglobili v izvedbo raznolikih vadbenih ur ter jih analizirali in primerjali glede na različne didaktične pristope. Glavni cilj zaključnega dela je prepoznati razlike in analizirati različne didaktične pristope v usmerjenih gibalnih dejavnosti, ugotoviti, kakšen tip vadbenih ur je predšolskim otrokom všeč in ugotoviti učinek motivacije na izvedbo in doseganje zastavljenih ciljev vadbene ure. Ugotovili smo, da ima prostor, kjer izvajamo vadbeno uro, pomembno vlogo, tudi način podajanja navodil je pomemben, izbira vsebine vadbene ure in uporaba glasbe kot motivacijsko sredstvo. Določeni didaktični pristopi imajo pozitiven učinek na otroke in na njihovo izvedbo, nekateri pristopi v manjši meri, nekateri pa so brez pozitivnega učinka.
Ključne besede: didaktika, vadbena ura, predšolski otrok, motivacija
Objavljeno v DKUM: 24.11.2021; Ogledov: 712; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (947,69 KB)

10.
Vključenost lokalnega okolja v obravnavo vsebin kulturne dediščine na razredni stopnji
Laura Anderlič, 2021, magistrsko delo

Opis: Kulturna dediščina predstavlja pomemben del našega življenja. V magistrski nalogi je predstavljen vpogled v sodelovanje osnovnih šol z lokalnim okoljem oziroma pripadniki starejše generacije glede vsebin kulturne dediščine. Naloga je sestavljena iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in empiričnega. Teoretični del magistrske naloge zajema izbrane vsebine in nekatere znanstvene ugotovitve o kulturni dediščini, poučevanju kulturne dediščine v osnovnih šolah in vključevanju lokalnega okolja v poučevanje teh vsebin. V empiričnem delu smo z anketnim vprašalnikom preverili stališča in mnenja pripadnikov starejše generacije o poučevanju kulturne dediščine v osnovnih šolah. Zanimalo nas je, kako opredeljujejo kulturno dediščino, kakšen odnos imajo do nje ter njihovo vključevanje v prenašanje kulturne dediščine domačim. Večina pripadnikov starejše generacije meni, da je v osnovnih šolah v Sloveniji premalo poučevanja in vpletanja vsebin kulturne dediščine v pouk in da imajo učitelji in učenci radi vsebine, ki so povezane s kulturno dediščino. Ugotovili smo, da je pri otrocih pomembno spodbujati zavest o kulturni dediščini. Večina pripadnikov starejše generacije prenaša kulturno dediščino svojim potomcem, zelo malo pa se le-ta prenaša na način sodelovanja z osnovnimi šolami in društvi. Ob besedni zvezi kulturna dediščina se anketirani najprej spomnijo na materialne stvari, pomeni pa jim vrednoto, ohranjanje in domovinsko zavest.
Ključne besede: kulturna dediščina, lokalno okolje, osnovna šola, didaktika, družboslovje
Objavljeno v DKUM: 03.08.2021; Ogledov: 1021; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici