1. Didaktični pripomočki za slepe in slabovidne otroke za spoznavanje žuželk s poudarkom na mravlji : magistrsko deloTiffany Čater, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo se osredotočili na pripravo naravoslovnih didaktičnih pripomočkov za slepe in slabovidne otroke. Vsi didaktični pripomočki so zajemali temo o žuželkah z večjim poudarkom na spoznavanju življenja mravelj. Načrtovali in izdelali smo pet didaktičnih pripomočkov: tipno slikanico, model mravljišča, model življenjskega kroga mravlje, tipni spomin in modele žuželk z ugankami. Izdelane pripomočke smo preizkusili z učenci z okvaro vida ter tudi z videčimi. Učenci so se preko pripomočkov spoznali s splošnimi značilnostmi mravelj, z njihovo telesno zgradbo, bivališčem, s prehrano in z življenjskim krogom. Prav tako pa so skozi tipno slikanico spoznali še nekaj osnovnih značilnosti o petih drugih žuželkah - murnu, čebeli, kobilici, pikapolonici in metulju. S pripravljenimi didaktičnimi pripomočki smo želeli ugotoviti, ali prispevajo k izboljšanju znanja in oblikovanju pravilnih predstav pri učencih. V ta namen smo pred preizkusom didaktičnih pripomočkov in po njem z učenci izvedli individualne intervjuje. Tako smo preverili napredek v znanju in izboljšanju predstav na obravnavano temo. Analiza odgovorov učencev je pokazala izboljšanje znanja in oblikovanje ustreznejših predstav o življenju mravelj ter drugih žuželk. Napredek je bil še posebej opazen pri razumevanju velikosti mravelj, pojmu kolonija in bivališču mravelj. Velik napredek se je med učenci pokazal tudi pri razumevanju pojma svatbeni let in pri naštevanju stopenj življenjskega kroga mravlje. Izboljšanje znanja se je pokazalo tudi na področju telesne zgradbe mravelj. Zato lahko potrdimo, da so se pripravljeni naravoslovni didaktični pripomočki izkazali kot učinkovita podora pri učenju in oblikovanju predstav o žuželkah. Ključne besede: naravoslovni didaktični pripomočki, žuželke - mravlje, slepi in slabovidni otroci, oblikovanje predstav, napredek v znanju Objavljeno v DKUM: 07.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
Celotno besedilo (16,72 MB) |
2. Analiza in vrednotenje uporabnosti slikovnih kartic pri pedagoškem delu v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju : magistrsko deloTjaša Kovič, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi, ki obsega tako teoretični kot empirični del, smo raziskovali didaktične pripomočke v obliki slikovnih kartic. Te pri svojem delu najpogosteje uporabljajo pedagoški delavci, kjer z uporabo kakovostnega didaktičnega pripomočka učencu omogočajo trajno in poglobljeno znanje. Za ustrezno pedagoško delo je pomembno, da so didaktični pripomočki kakovostni in pedagoško neoporečni.
V teoretičnem delu magistrskega dela smo predstavili podrobnejši pomen didaktičnih pripomočkov v obliki slikanic in slikovnih kartic, njihovo implementacijo v izobraževalnih procesih ter natančneje opisali oblikovanje tovrstnih gradiv. Pri analizah ustreznosti didaktičnih gradiv smo zajeli pedagoški in likovni vidik.
V empiričnem delu magistrskega dela smo analizirali in vrednotili slikovne kartice v praksi z vidika pedagoške in didaktične uporabnosti ter z vidika likovne in estetske vrednosti in uporabnosti. Da smo pridobili ustrezne informacije, ki bi nam koristile pri izdelavi smernic za izdelavo slikovnih kartic za izvajalce dodatne strokovne pomoči v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, smo najprej analizirali obstoječe slikovne kartice, ki jih pedagoški delavci uporabljajo pri svojem delu. Na osnovi mnenj in ugotovitev smo oblikovali smernice za izdelavo slikovnih kartic za spodbujanje in krepitev pismenosti v obliki slikanic. Oblikovane so za ciljno skupino, tj. učence v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Ker se zavedamo, da so v tem obdobju v proces izobraževanja precej vpeti tudi starši, smo to upoštevali pri oblikovanju smernic. V ta namen smo razvili navodila, ki so priloga smernicam, tako za starše kot za učitelje. Sestavni del smernic so tudi slikovne kartice, s katerimi lahko izvedejo dodatno aktivnost poteka in grajenja zgodbe.
Za ugotavljanje ustreznosti smernic smo uporabili kvalitativni način raziskovanja ter s pedagoškimi delavci izvedli polstrukturirani intervju.
Rezultati kažejo, da smo zastavljene cilje dosegli in oblikovali ustrezne smernice za izdelavo didaktičnega pripomočka, ki so tako iz likovnega kot s pedagoškega vidika ustrezne. Smernice smo preizkusili tudi pri delu z učenci, kjer je bilo moč zaznati, da jih je učno gradivo pritegnilo. Učiteljice so pri smernicah prepoznale kakovost v medpredmetnem povezovanju in uporabi motivov v slikovnem delu smernic, o katerih so se lahko z učenci pogovorile. Njihovi predlogi za izboljšavo so zajemali predvsem vključitev dodatnih aktivnosti. Ključne besede: pedagoški delavci, prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, didaktični pripomočki, slikovne kartice Objavljeno v DKUM: 03.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 40
Celotno besedilo (5,45 MB) |
3. Prilagoditev ljudske pravljice za otroke z motnjo vida : magistrsko deloAnna Štefanicki, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu z naslovom Prilagoditev slovenskih ljudskih pravljic za otroke z motnjo vida smo se najprej osredili na teoretični del, kjer smo podrobno raziskovali otroke z motnjo vida, slepe in slabovidne otroke, otroke z okvaro vidne funkcije, ljudsko pravljico in lahko branje. Poglobili smo se v iskanje in primerjanje teorij o inkluziji otrok z motnjo vida ter njihovim poučevanjem in prilagoditvah v šoli. V empiričnem delu smo opisali cilje, namen, raziskovalna vprašanja ter zastavljeno metodologijo. V praktičnem delu smo najprej predstavili idejo, načrt in izvedbo štirih tipnih didaktičnih pripomočkov: tipni prikaz, tipna magnetna tabla, tipni spomin in tipno prirejanje 1-1. Tipni didaktični pripomočki so se navezovali na pravljico Bela kača s kronico. Didaktične pripomočke smo preizkusili z učencem. S pomočjo ocenjevalnega lista smo ovrednotili pripomočke in učenčev napredek ob večkratnem rokovanju z njimi. Ugotovili smo, da so tipni didaktični pripomočki bili dobro načrtovani in kvalitetno izdelani ter primerni za uporabo in spoznavanje slovenske ljudske pravljice Bela kača s kronico. Ob večkratni uporabi le-teh se je izboljšalo učenčevo razumevanje pravljice in razumevanje uporabe tipnih didaktičnih pripomočkov. Ugotovili smo, da dobro načrtovani in izdelani tipni didaktični pripomočki izboljšajo razumevanje slovenskih ljudskih pravljic ter otrokom z motnjo vida omogočijo spoznavanje in doživljanje pravljice z vsemi čutili, kar je najpomembnejše. Ključne besede: ljudske pravljice, lahko branje, otroci z motnjo vida, didaktični in tipni pripomočki, inkluzija Objavljeno v DKUM: 27.08.2024; Ogledov: 47; Prenosov: 49
Celotno besedilo (2,94 MB) |
4. Didaktični pripomočki pri učenju plavanja otrok : diplomsko deloVeronika Kos, 2023, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom, Didaktični pripomočki pri učenju plavanja otrok, je bilo zastavljeno z namenom raziskati pogostost in načine uporabe didaktičnih pripomočkov za učenje plavanja iz različnih vidikov. Cilj diplomskega dela je z anketami preveriti, katerih didaktičnih pripomočkov se trenerji poslužujejo pri samem učenju plavanja, katere pripomočke uporabljajo za motivacijo otrok, kako uporaba pripomočkov vpliva na plavalni uspeh in kakšen vpliv ima čas poučevanja na pogostost uporabe pripomočkov. Podatke smo zbirali pri trenerjih, vaditeljih in učiteljih plavanja po različnih plavalnih šolah v Sloveniji. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati in interpretacija rezultatov anonimne ankete. Pri zbiranju podatkov smo uporabili neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije vaditeljev/učiteljev/trenerjev plavanja. Podatke smo obdelali s kvantitativno tehniko. Glede na število analiziranih spremenljivk smo uporabili univariantne (frekvenčna distribucija) in multivariantne (ANOVA) statistične metode. Ugotovili smo, da je uporaba pripomočkov v plavalnih šolah, kjer smo izvajali anketo, pogosta vendar ne raznolika. Ugotovili smo tudi, da otroke najbolj motivirajo potopljive igrače in podvodni tunel. Zavrgli smo hipotezo kjer smo predvideli povezavo med pogostostjo uporabe pripomočkov in uspehom otrok, kot tudi hipotezo, ki je predvidela povezavo med časom poučevanja in uporabo didaktičnih pripomočkov. Ključne besede: plavanje, didaktični pripomočki, otrok, gibanje, poučevanje plavanja Objavljeno v DKUM: 24.03.2023; Ogledov: 685; Prenosov: 117
Celotno besedilo (1,13 MB) |
5. FIPRA - navodila za izvedbo eksperimentovAnita Prapotnik Brdnik, Jasmin Kaljun, Aljaž Štrukelj, Nika Goršič, Jan Žnidarič, Žiga Teržič, Medina Ćatović, Vita Zorec, Jure Zupančič, Žiga Lugarič, Žiga Voga, Jasna Štampfer, Damijana Zlatolas, 2021, druge monografije in druga zaključena dela Opis: Priročnik vsebuje navodila za izvedbo eksperimentov, ki so nastali v sklopu ŠIPK projekta FIPRA. Navodila se navezujejo na set eksperimentov, ki je bil izdelan v okvirju projekta in vsebujejo teoretično podlago ter navodila za samostojno izvedbo seta 6-tih eksperimentov namenjenih učencem tretje triade osnovnih šol ter dijakom srednjih šol. Priročnik prav tako vsebuje navodila za učitelje za uporabo seta 5-tih eksperimentov namenjenih učencem prvih dveh triad osnovnih šol. Ključne besede: didaktični pripomočki, fizika Objavljeno v DKUM: 08.04.2021; Ogledov: 1250; Prenosov: 56
Celotno besedilo (4,00 MB) |
6. Zamaški kot pripomočki za razvijanje matematičnih sposobnosti predšolskega otrokaSabina Boltes, 2020, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Zamaški kot pripomočki za razvijanje matematičnih sposobnosti predšolskega otroka teoretično, praktično in empirično opisuje plastične zamaške, ki nam lahko služijo kot didaktični pripomoček pri matematičnih vsebinah, dejavnostih in igrah s skupino predšolskih otrok.
V teoretičnem delu diplomskega dela predstavijamo kako pomembno je zgodnje poučevanje in učenje matematike za razvoj njegovih matematičnih sposobnosti.
Namen našega raziskovalnega dela je prikazati, kako uporabi plastične zamaške kot didaktični pripomoček pri razvijanju matematičnih sposobnosti predšolskih otrok, in sicer skozi aktivnosti in igre, v povezavi z matematičnimi vsebinami.
Želimo ugotoviti, ali lahko s preprostim plastičnim materialom, kot je zamašek, razvijamo osnovne matematične pojme (urejanje in razvrščanje, relacije, simetrija in aritmetika).
V empiričnem delu naloge smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli v vrtcu s skupino 38 otrok, starih med 4 in 5 let. V praktičnem delu naloge smo z otroki izvedli začetno opazovanje, s katerim smo preverili njihovo predznanje. Nato smo z vsakim otrokom izvedli še končno opazovanje s sedmimi aktivnostim in dvema igrama, na osnovi česar smo ocenili napredek otrok ob spoznavanju vsebin matematike preko aktivnosti. Ugotovili smo, da ob didaktični uporabi zamaška predšolski otrok razvija matematične sposobnosti skozi aktivnosti in igro. Ključne besede: predšolski otroci, matematika, zamaški, didaktični pripomočki Objavljeno v DKUM: 22.12.2020; Ogledov: 1594; Prenosov: 169
Celotno besedilo (2,18 MB) |
7. Vloga trenerja plavanja pri delu z mlajšimi selekcijamiTina Jerman, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi z naslovom Vloga trenerja plavanja pri delu z mlajšimi selekcijami smo predstavili pomembnost plavanja in kakšno vlogo imajo pri tem trenerji plavanja. Zanimalo nas je, kako trenerji načrtujejo in vodijo treninge ter kako se spopadajo s samo motivacijo otrok. Ker sta pri plavanju, kot pri vsakem športu, pomembni tudi varnost in oprema, smo predstavili tudi to. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. Teoretični del zajema pomembnost plavanja za mlajšo selekcijo, vlogo trenerja ter uporabo pripomočkov in metod dela pri svojem delu, v drugem, empiričnem delu, pa smo predstavili ugotovitve rezultatov, ki smo jih razbrali na podlagi anketnega vprašalnika. Naš vzorec sestavljajo trenerji plavanja različnih plavalnih klubov: PK Fužinar (Ravne na Koroškem), PK Velenje, PK Rudar Trbovlje in Hrastnik, PK Branik Maribor ter PK Terme Ptuj. V vzorec je bilo torej vključenih 35 trenerjev plavanja. V raziskavi smo uporabili neslučajnostni vzorec, podatke pa smo pridobili s pomočjo kvantitativne tehnike zbiranja podatkov. Pridobljene podatke smo nato obdelali z deskriptivno statistiko in jih prikazali v preglednicah. Na podlagi teh smo lahko predpostavljene hipoteze potrdili ali ovrgli. Ključne besede: plavanje, trenerji plavanja, delo trenerjev, mlajša selekcija, didaktični pripomočki, motivacija otrok Objavljeno v DKUM: 27.10.2020; Ogledov: 1189; Prenosov: 94
Celotno besedilo (844,74 KB) |
8. Komplet tipnih slikanic na temo čustev za delo s slepimi in slabovidnimi otroki v vrtcuAnja Čoderl, 2019, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom Komplet tipnih slikanic na temo čustev za delo s slepimi in slabovidnimi otroki v vrtcu je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili vid in njegov pomen, slepoto in slabovidnost, zgodnjo obravnavo slepih in slabovidnih otrok v vzgoji in izobraževanju, socialni in čustveni razvoj slepih in slabovidnih otrok, tipne slikanice in tehnike za njihovo izdelavo. V praktičnem delu pa smo izdelali štiri tipne slikanice z avtorskimi zgodbami na temo žalost, strah, veselje in jeza, prilagojene slepim in slabovidnim otrokom. Namen izdelave magistrskega dela je bil pridobiti izdelek za zgodnje opismenjevanje v brajici ter razvijanje in trening tipa in vida slepih in slabovidnih otrok. Komplet tipnih slikanic smo v praksi preverili na CUDV Črna na Koroškem ter pri 18-letni dijakinji. Pripomočke smo evalvirali na osnovi strukturiranega opazovanja in ocenjevalne lestvice za vsak pripomoček posebej. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da so zgodbe in čustva predstavljena zanimivo in dovolj tipno »zgovorno«, da so pri vseh izdelkih upoštevane tipne zakonitosti, da so pripomočki kakovostno in funkcionalno izdelani, tako da so primerni za slepe in slabovidne otroke. Ključne besede: tipne slikanice (tipanke), čustva, slepi in slabovidni otroci, didaktični pripomočki, brajica Objavljeno v DKUM: 05.06.2019; Ogledov: 1581; Prenosov: 329
Celotno besedilo (7,81 MB) |
9. Kamišibaj, prilagojen slepm in slabovidnim otrokomMihaela Škof, 2018, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom Kamišibaj, prilagojen slepim in slabovidnim otrokom je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili vid ter okvare in bolezni vida, razvoj in obravnavo slepih in slabovidnih otrok v vzgoji in izobraževanju, čutno zaznavo pri slepih in slabovidnih otrocih, tipne slikanice in tipne tehnike ter nazadnje še kamišibaj, kako ga uporabljamo in kako ga izdelamo. V praktičnem delu smo izdelali avtorski kamišibaj in tipno slikanico z avtorsko zgodbo, ki smo ju prilagodili slepim in slabovidnim otrokom. Glede na to, da je kamišibaj v Sloveniji še precej neznana oblika pripovedovanja pravljic, sploh za slepe in slabovidne, smo se odločili, da ga podrobneje spoznamo in z njim seznanimo tudi slepe in slabovidne otroke. Namen izdelave magistrskega dela je bil pridobiti pripomočka za zgodnje opismenjevanje v brajici ter urjenje tipa in vida slepih in slabovidnih otrok. Na centru IRIS (Center za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in slabovidne) smo preverili uporabnost obeh pripomočkov v praksi. Oba pripomočka smo evalvirali na osnovi strukturiranega opazovanja in preverili ustreznost po merilih oblikovanja tipnih prikazov s pomočjo ocenjevalne lestvice. Na podlagi le-te smo ugotovili, da so bile pri obeh pripomočkih upoštevane tipne zakonitosti, in prišli do sklepa, da sta tako tipanka kot kamišibaj kakovostna, funkcionalna in primerno oblikovana za slepe in slabovidne otroke. Z njima slepi in slabovidni pridobijo nova pripomočka za urjenje tipa in vida, hkrati pa s kamišibajem tudi novo obliko izražanja in povezovanja med slepimi ter slabovidnimi otroki. Ključne besede: kamišibaj, tipna slikanica (tipanka), slepi in slabovidni otroci, didaktični pripomočki, zgodnje opismenjevanje, brajica Objavljeno v DKUM: 30.01.2018; Ogledov: 2455; Prenosov: 545
Celotno besedilo (5,64 MB) |
10. Izobraževanje otrok z motnjo sluha in izdelava didaktičnih pripomočkov pri pouku geografijeAnja Čelan, 2017, magistrsko delo Opis: Gluhi in naglušni učenci spadajo med otroke s posebnimi potrebami (OPP), katerim so namenjene prilagoditve v vzgojno-izobraževalnem procesu. V preteklosti so striktno ločevali otroke na tiste, ki so »normalni«, in tiste, ki imajo kakršnokoli okvaro. Šlo je za popolno segregacijo (Opara, 2011). Danes poznamo več oblik izobraževanja otrok s posebnimi potrebami. Še vedno obstaja segregiran način za tiste, za katere stroka meni, da v redni šoli ne bi bili uspešni. Kot odgovor na segregacijo pa sta se pojavila koncepta integracije in inkluzije. Slednja predvideva vključevanje OPP v redne šole, kjer se okolje prilagaja učencu in ne obratno (Vršnik, 2003). Ta način je danes pogost, tudi pri vključevanju učencev z motnjo sluha, in ugotovimo, da je na Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana bolj malo takšnih učencev, katerih ime nosi šola. To je seveda v prid učencem z motnjo sluha, saj to pomeni, da jih je ZGN uspešno rehabilitiral do te mere, da so se lahko vključili v redno šolo, ob tem pa izvajajo še mobilno surdopedagoško obravnavo integriranih otrok.
Gluhi in naglušni so skupina OPP in po podatkih ministrstva so v šolskem letu 2016/17 predstavljali 1,8 % OPP, kar ni zanemarljivo (Ministrstvo za šolstvo in šport, 2016). Vsi učenci imajo pravico do šolanja in izobrazbe ter želenega poklica. Dejstvo pa je, da so učni rezultati učencev z motnjo sluha vedno manjši od pričakovanih in stroka stremi k izboljšanju. Največjo oviro pri tem predstavlja nezmožnost slišanja ali oteženo slišanje kljub tehničnim pripomočkom. Tako so prikrajšani za informacije. Slišeči učenci marsikatero informacijo dobijo »mimogrede«, pri gluhih in naglušnih pa ta »zleti« mimo njih. Učitelj mora zato dobro poznati učenca in okvaro sluha nasploh, da lahko okoli tega načrtuje in izvede kvalitetne učne ure. V učnem načrtu za prilagojen izobraževalni program z enakovrednim izobrazbenim standardom za gluhe in naglušne otroke (2003) so zapisane smernice za poučevanje otrok z motnjo sluha predmeta geografije. Dokument je splošen in ni konkretnih navodil. Je pa dejstvo, da kakršnihkoli navodil ne gre posploševati na vso populacijo učencev z okvaro sluha. Vendar, kakorkoli gledano, je dokument prilagoditev preskop z informacijami za učitelja redne šole, ki je pravkar postal učitelj gluhega in naglušnega učenca. Potrebne bi bile zbrane konkretne smernice učiteljev, ki imajo na tem področju veliko izkušenj.
V okviru raziskovalnega dela je bil cilj izdelati in preizkusiti didaktične pripomočke za učence z motnjo sluha pri predmetu geografije v 6., 7., 8. in 9. razredu. Pripomočki so oblikovani glede na operativne cilje posamezne učne enote. Preizkusili smo jih v treh šolskih urah geografije, mnenje o njih so podali učenci in tudi učiteljica geografije Tatjana Vidergar. Ključne besede: gluhota in naglušnost, inkluzija, pouk geografije, didaktični pripomočki Objavljeno v DKUM: 24.11.2017; Ogledov: 1520; Prenosov: 248
Celotno besedilo (3,86 MB) |