| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga digitalne kompetence za učitelje in pedagoge
Lea Špende, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava področje digitalne kompetentnosti. V teoretičnem delu so na osnovi pregleda različnih terminoloških definicij predstavljene glavne značilnosti digitalne kompetence, s poudarkom na področju šolstva. Predstavljena je delitev digitalne kompetence, njen razvoj, kako se jo ocenjuje in preverja, katero stopnjo znanja morata imeti pedagog in učitelj ter kakšna je podpora šole pri uvajanju informacijsko-komunikacijske tehnologije v izobraževalni sistem. Dotaknili smo se primerjave uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije v šolstvu v drugih državah. In preverili smo, ali se digitalna kompetenca študentov na podiplomski stopnji študija izboljša. V empiričnem delu smo raziskovali digitalno kompetentnost pri študentih podiplomskega študija pedagogike. Interpretirali smo rezultate, ki smo jih pridobili s spletno anketo. Evropski kompetenčni okvir za razvijanje in razumevanje digitalne kompetence DIGICOMP 2.1 opredeljuje ključne komponente digitalne kompetence, s pomočjo katerega smo ugotavljali znanje študentov. Želeli smo izvedeti, kakšno mnenje imajo o predmetu Informacijska podpora didaktičnim strategijam, ter pridobiti njihovo povratno informacijo o pridobivanju novih kompetenc. V sklepu so povzete glavne ugotovitve magistrske naloge, kjer izpostavljamo ključno ugotovitev, in sicer, da ima digitalna kompetenca v šolstvu veliko vlogo. Potrebno ji je posvečati pozornost in pedagoški kader ustrezno spodbujati k optimalnemu razvoju njihovih potencialov.
Ključne besede: digitalna kompetenca, didaktične strategije, informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT), digitalno okolje
Objavljeno: 02.03.2021; Ogledov: 377; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

2.
ANTIKA V SODOBNEM POUKU ZGODOVINE
Lucija Jagodič, 2016, diplomsko delo

Opis: Antika je v zgodovini čas, kjer se rodijo pravljice, začnejo se vzporednice z današnjim načinom življenja. Od tod izvira ogromno materialnih ostankov, ki nas popeljejo v čas Grkov in Rimljanov. Menim, da je ravno pri tej temi učitelju omogočena uporaba prav vseh sodobnih metod, ki učenca vključijo v pouk, da ga sooblikuje oziroma soustvarja. Učenci morajo namreč sami priti do spoznanj in ugotovitev, saj je tako znanje resnično pridobljeno. Med sodobnimi metodami so zelo pomembne tudi medpredmetne povezave, s katerimi učenca še bolj pritegnemo k usvajanju učne snovi. Pri pregledu osnovnošolskih učbenikov sem ugotovila, da je tema antika slikovito obarvana, učencem je na voljo slikovno in materialno gradivo. Slednje je velikokrat kar v bližini njihovega doma. Namen diplomskega dela je tako predstavitev sodobnega pouka zgodovine v primerjavi s preteklostjo kot predstavitev sodobnih učnih enot, ki so predstavljene na praktičnih primerih urnih učnih enot.
Ključne besede: antika, sodobni pouk, didaktične strategije, viri, Grki, Rimljani.
Objavljeno: 30.09.2016; Ogledov: 1023; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (2,48 MB)

3.
Odprti pouk pri predmetu spoznavanje okolja
Milena Ivanuš-Grmek, Vlasta Hus, 2006, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku prikazujemo rezultate raziskave, ki smo jo opravili spomladi leta 2005 na vzorcu učiteljev prvega triletja devetletke. Zanimalo nas je, katere didaktične strategije uporabljajo učitelji pri pouku predmeta spoznavanje okolja, kako pogosto jih uporabljajo in ali so statistično značilne razlike med učitelji v pogostosti rabe posameznih didaktičnih strategij glede na čas vstopa šole v izvajanje devetletke. Rezultati raziskovalnega dela nas opozarjajo, da učitelji pri pouku tega predmeta uporabljajo različne didaktične strategije, pogostost rabe posameznih didaktičnih strategij pa večinoma ni odvisna od časa vstopa šole v izvajanje devetletke.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, osnovna šola, razredni pouk, spoznavanje okolja, devetletka, didaktične strategije, odprti pouk
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 924; Prenosov: 111
URL Povezava na celotno besedilo

4.
Pomen terenskega dela za bodoče učitelje razrednega pouka
Urška Korošec, Jana Ambrožič-Dolinšek, Vlasta Hus, 2009, pregledni znanstveni članek

Opis: V prispevku prikazujemo rezultate raziskave, opravljene na vzorcu študentov prvega letnika Oddelka za razredni pouk Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru pri predmetu Naravoslovje/biologija. Namen raziskave je bil, ugotoviti, ali med študenti prihaja do razlik v poznavanju nekaterih rastlin, živali in metod nabiranja živali zaradi dejavnikov, kot so: stratum predhodno obiskane osnovne šole, bližina nekaterih življenjskih okolij v okolici doma in predhodna udeležba dodatnih bioloških aktivnosti. Zanimalo nas je tudi, kako na to vplivajo aktivnosti študentov zunaj učilnice - na terenu. Ugotovili smo, da vsi trije dejavniki vplivajo na prepoznavanje rastlin in živali, da se je znanje študentov tekom vaj izboljšalo in da so v vseh nalogah po terenskih vajah boljše rezultate dosegali študentje, ki so znanje pridobivali tudi neposredno na terenu, kar potrjuje pomembno vlogo izkustva.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, naravoslovje, razredni pouk, terensko delo, transmisija, konstruktivizem, didaktične strategije
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 826; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (865,60 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Motivacijski postopki pri obravnavi pravljice v osnovni šoli
Petra Vnuk, 2011, magistrsko delo

Opis: Tema in cilj magistrske naloge je oblikovati dolgoročne motivacijske strategije za branje in sestaviti tako tipologijo uvodne motivacije kot sestavine didaktične enote književnega besedila, ki bodo procesno-ciljno naravnane. V teoretičnem delu smo tako v okviru razvoja otrokove recepcijske zmožnosti predstavili tipologijo uvodnih motivacij kot korak v didaktični komunikaciji z umetnostnim besedilom različnih domačih in tujih strokovnjakov in sestavili tak nabor dolgoročnih motivacijskih strategij, ki omogoča polno doživljanje, razumevanje in vrednotenje umetnostnih besedil. V empiričnem delu magistrske naloge nas je v okviru kvalitativne raziskave zanimalo raziskovalno vprašanje, kako motivacija vpliva na literarnoestetsko doživetje in posledično na oblikovanje miselne sheme pravljice. Na podlagi študija teorije motivacije za branje literarnega besedila smo se odločili za tri medbesedilne motivacije, ki so v 2. in 3. triletju osnovne šole primerne za razvijanje kakovosti literarnoestetskega doživetja pri recepciji pravljice. Kriterij za preverjanje kakovosti literarnoestetskega doživetja pri recepciji pravljice pa je kvalitativna metoda triangulacije, in sicer je to poglabljanje doživetja v okviru produktivnih literarnodidaktičnih metod pri učencih od 4. do 9. razreda, doseganje kurikularnega cilja, v okviru katerega učenci oblikujejo literarnoteoretično miselno shemo pravljice, in pogovor z učitelji o kakovosti literarnoestetskega doživetja teh otrok ob branju posameznih pravljic. Uspešnost različnih tipov uvodnih motivacij smo primerjalno odstotkovno in grafično preverjali na različnih ravneh, in sicer na ravni povezave uvodne motivacije, produktivnih didaktičnih metod in doseženih ciljev, na ravni razčlenjevanja enot produktivnih književnih metod motiviranih in nemotiviranih učencev, na ravni vpliva enakih uvodnih motivacij pri obravnavi umetnostnih besedil v homogenih in heterogenih skupinah, na ravni povezave vpliva motivacije, branja in literarnoestetskega doživetja in oblikovanja miselne sheme pravljice in produktivnih didaktičnih metod ter na ravni urne analize obravnave slovenskih ljudskih pravljic.
Ključne besede: literarnoestetsko branje in doživetje, motivacija, dolgoročne motivacijske strategije za branje, uvodna motivacija pri pouku književnosti, medbesedilne uvodne motivacije, produktivne literarno-didaktične metode, slovenska ljudska pravljica, kvalitativna raziskava, metoda triangulacije
Objavljeno: 20.07.2011; Ogledov: 4466; Prenosov: 1021
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

6.
DIDAKTIČNE STRATEGIJE PRI POUKU ZAČETNEGA DRUŽBOSLOVNEGA POUKA
Jasmina Romanić, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so teoretično opredeljene didaktične strategije, povzete po različnih avtorjih. Poudarek je na opredelitvi didaktičnih strategij pri pouku zgodnjega družboslovnega pouka. Poleg že dobro znanih strategij (kot na primer predavanje, diskusija, demonstracija) so povzete tudi takšne, ki poudarjajo učenje različnih vsebin, ki razvijajo ne le intelektualne, pač pa tudi telesne, čustvene in duhovne razsežnosti posameznika (na primer čustvena inteligenca, kritično mišljenje, reševanje problemov itd.). Namen diplomskega dela je bil ugotoviti ali so didaktične strategije pri pouku zgodnjega družboslovnega pouka drugačne od splošnih didaktičnih strategij. Rezultat je, da je nemogoče sestaviti popoln seznam pomembnih strategij, saj jih je potrebno prilagajati namenu, starosti učencev in glede na predmet poučevanja. Večina avtorjev po katerih so bile povzete strategije, pišejo o enakih strategijah, nekateri med njimi jih samo drugače poimenujejo.
Ključne besede: Didaktične strategije, zgodnji družboslovni pouk, kritično mišljenje, strategije za spodbujanje čustvene inteligence, reševanje problemov.
Objavljeno: 23.03.2011; Ogledov: 4054; Prenosov: 661
.pdf Celotno besedilo (841,03 KB)

7.
OZAVEŠČANJE UČENCEV O SPREMEMBAH V OKOLJU S POMOČJO SODOBNIH DIDAKTIČNIH STRATEGIJ V PRVEM TRILETJU
Andreja Rečnik, 2009, diplomsko delo

Opis: V praktičnem diplomskem delu z naslovom Ozaveščanje učencev o spremembah v okolju s pomočjo sodobnih didaktičnih strategij v prvem triletju je teoretični del razdeljen na okoljski in pedagoško-didaktični vidik. V okoljskem vidiku so predstavljene splošne okoljske spremembe in težave v ravnanju z okoljem v današnjem času ter okoljska vzgoja kot pomemben dejavnik vzgoje za dolgoročno prihodnost. Pedagoško-didaktični vidik predstavlja sodobne didaktične strategije pouka in didaktične pristope za pouk okoljske vzgoje ter opredelitev predmeta spoznavanje okolja z vidika okoljske vzgoje. Empirična raziskava nam prikaže, kako učiteljice uresničujejo cilj, pri katerem učenci spoznavajo, da so spremembe v okolju za živali ali rastline včasih ugodne, včasih pa škodljive, in katere didaktične strategije uporabljajo. Rezultati so pokazali, da nekatere učiteljice cilj obravnavajo površinsko, da pa v proces poučevanja vnašajo elemente odprtega pouka. V praktičnem delu je priložena priprava na učno uro, ki sem jo z elementi izkustvenega in problemskega pouka izvedla tako, da so učenci izbrani cilj iz raziskave usvojili z neposrednim opazovanjem narave in človekovega vpliva nanjo ter da so s praktičnimi dejavnostmi samostojno prišli do novih spoznanj.
Ključne besede: Spremembe v okolju, okoljska vzgoja, predmet spoznavanja okolja, sodobne didaktične strategije, prvo triletje.
Objavljeno: 03.06.2009; Ogledov: 3411; Prenosov: 471
.pdf Celotno besedilo (5,00 MB)

Iskanje izvedeno v 0.73 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici