| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


81 - 90 / 110
Na začetekNa prejšnjo stran234567891011Na naslednjo stranNa konec
81.
GOVOR V ZAGOJIČIH
Marjetka Vidovič, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so prikazane značilnosti govora vasi Zagojiči na štirih ravninah, in sicer na glasoslovni, oblikoslovni, skladenjski in besedoslovni. S pomočjo Vprašalnice za slovenski lingvistični atlas in prostega govora dveh informatork, ki že vse življenje živita v Zagojičih, sem zbrala dovolj gradiva za raziskovanje in ugotavljanje značilnosti govora. Gradivo je bilo posneto in zapisano s fonetično pisavo. Sledilo je natančno preučevanje gradiva na posamezni ravnini. Zagojiški govor se uvršča v prleško narečje, to pa spada v panonsko narečno skupino. Značilen je enoglasniški samoglasniški sistem, sestavljen iz dolgih, kratkih in nenaglašenih samoglasnikov. Kratke samoglasnike ima tudi na mestih, kjer se v knjižnem jeziku ne pojavljajo. Naglas je jakostni. Pri oblikoslovju so ohranjeni vsi trije spoli, števila, prevladuje pregibanje po nepremičnem naglasnem tipu, deležnik na -l se končuje na -a in ne pozna predpreteklega glagolskega časa. Stavki so večinoma dvodelni. Pogosto imajo okrnjeno zgradbo, saj gre za nezapisan govor, kjer se govorec načeloma vnaprej ne pripravi. Besedni red je poseben predvsem pri zanikanju. Tvorba priredij in podredij je takšna kot v knjižnem jeziku, razlikuje se le po posameznih vezniških besedah. Besedje zagojiškega govora je predvsem slovansko. Med prevzetimi besedami prevladujejo germanizmi, pojavljajo se tudi romanizmi.
Ključne besede: slovenski jezik, dialektologija, panonska narečna skupina, prleško narečje, zagojiški govor, Zagojiči
Objavljeno v DKUM: 29.10.2012; Ogledov: 1668; Prenosov: 230
.pdf Celotno besedilo (2,32 MB)

82.
HIŠNA IN LEDINSKA IMENA V PERTOČI IN NA ROPOČI
Nina Banfi, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Hišna in ledinska imena v Pertoči in na Ropoči so zbrana hišna in ledinska imena obeh zaselkov, ki ležita v Občini Rogašovci, na zahodnem delu Goričkega. Na tem območju se govori goričko podnarečje, ki spada v prekmursko narečno skupino. Goričko podnarečje ne pozna tonemskih nasprotij, pri čemer je naglas jačinski, dolg ali kratek. Gradivo je v osnovi pridobljeno z ustnimi viri, zapisano v fonetični obliki in obravnavano s stališča etimologije. Ledinska imena so predstavljena po naslednjem vzorcu: poknjižena iztočnica, ki ji za ločevalnim znakom ǀǀ sledi z znanstveno dialektološko transkripcijo zapisano in onaglašeno narečno ime v osnovni slovarski obliki ter mestniku in slovnični podatki o besedi. Temu zapisu sledijo opis kraja ter etimološki podatki o besedi. Hišna imena so zapisana po naslednjem vzorcu: poknjiženi iztočnici sledi oklepaj, v katerem je zapisan uradni priimek. Temu za ločevalnim znakom ǀǀ sledi z znanstveno dialektološko transkripcijo zapisano in onaglašeno narečno ime v osnovni slovarski obliki ter mestniku in slovnični podatki o besedi; le-temu pri nekaterih hišnih imenih sledi kratka razlaga lastnika domačije o izvoru imena. Pri nekaterih hišnih imenih so na koncu podani tudi etimološki podatki o besedi. Pri razlagi besed so mi bili v pomoč Pleteršnikov slovar (Plet.), Bezlajev Etimološki slovar slovenskega jezika (ESSJ), Snojev Slovenski etimološki slovar (SES) in Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ). Tako hišna kakor tudi ledinska imena so del naše bogate kulturne dediščine in predstavljajo bogastvo zahodnega dela Goričkega. Iz njih lahko razberemo pokrajinske značilnosti, človekovo preteklo dejavnost in navezanost prebivalcev na domačo zemljo in okolje. Imena so številna, raznolika, nekatera tudi šaljiva. Posebej pomembno pa je to, da jih domačini še vedno uporabljajo in prenašajo iz roda v rod. Zbrana imena so v večini slovanskega izvora, nekaj pa je tudi germanizmov in madžarizmov.
Ključne besede: dialektologija, naselji Pertoča in Ropoča, panonska narečna skupina, goričko podnarečje, ledinska imena, hišna imena
Objavljeno v DKUM: 27.09.2012; Ogledov: 2516; Prenosov: 293
.pdf Celotno besedilo (8,88 MB)

83.
KMETIJSKO IZRAZJE NA CVENU
Ksenija Erhatič, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Kmetijsko izrazje na Cvenu sem najprej predstavila geografske, zgodovinske in kulturne značilnosti vasi, nato pa še kmetijstvo in kmečko življenje na Cvenu. Nato sem natančneje prikazala glasoslovne, oblikoslovne in skladenjske značilnosti cvenskega govora, ki ga slovenska dialektologija uvršča k srednjeprleškim govorom, ki so del prleškega narečja. Ta govor se govori na spodnjem Ptujskem polju, med rekama Ščavnico in Pesnico. Zanj je značilen enoglasniški vokalni sistem. Govor ne pozna tonemskega naglaševanja. Tvorba zloženih povedi se bistveno ne razlikuje od knjižne tvorbe. Poglavitni del diplomskega dela predstavlja slovar zbranega narečnega izrazja v vasi Cven. Zbrano gradivo je urejeno v obliki slovarja, zapisano je v fonetični obliki in je bilo s pomočjo strokovne literature natančno obdelano. V slovarju so zajete stare besede, ki jih poznajo le še starejši govorci in počasi izginjajo iz govora, pa tudi sodobne besede, ki so posledica uvedbe sodobne mehanizacije, le-te so največkrat bile sprejete v cvenski govor preko knjižnega jezika. Slovar obsega 405 slovarskih gesel, med katerimi je največ samostalnikov. Besede so v slovarju razvrščene po abecednem redu. Knjižni ali poknjiženi različici sledi zapis besede v fonetični obliki z ustreznimi slovničnimi kvalifikatorji. Dodana sta pomenska razlaga in izvor besed. Osnovno kmetijsko narečje je slovansko, saj je največji delež besed neprevzetih, med izposojenkami pa je največ germanizmov, kar je verjetno posledica sobivanja z nemško govorečo jezikovno skupnostjo. Preko nemščine so bili največkrat prevzeti tudi romanizmi. Narečno gradivo sem zbrala s pomočjo vprašalnice, ki jo je pripravila Francka Benedikt. Informatorka je bila Frančka Jurinič iz Cvena. Ker je odraščala na kmetiji, pozna veliko starih orodij in pripomočkov, ki so jih ljudje nekoč uporabljali pri obdelovanju zemlje in pri drugih kmečkih opravilih. Pri zbiranju gradiva mi je pomagal tudi sovaščan, g. Miran Puconja, doktor etnoloških znanosti.
Ključne besede: dialektologija, prleško narečje, kmetijsko izrazje, etimologija
Objavljeno v DKUM: 27.09.2012; Ogledov: 1969; Prenosov: 232
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

84.
KMETIJSKO IZRAZJE V BELTINCIH
Mojca Žitnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Kmetijsko izrazje v Beltincih je sestavljeno iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretični del zajema geografska, zgodovinska in kulturna predstavitev kraja Beltinci ter umestitev prekmurskega narečja v slovenski prostor, pri katerem je natančneje opredeljeno dolinsko podnarečje. Sledita zapis glasoslovne podobe beltinskega govora in opis njegovih temeljnih značilnosti. Empirični del vsebuje zapisano izrazje v beltinskem govoru, ki je bilo večinoma zbrano po vprašalnici za vrt, sadovnjak in polje avtorice Francke Benedik, in sicer iz pripovedovanj informatorjev, kakor tudi s pomočjo slikovnega gradiva. Izdelan je narečni abecedni slovarček kmetijskih izrazov beltinskega govora s primeri v fonološki transkripciji. Analiziran je tudi izvor besed.
Ključne besede: slovenski jezik, dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, dolinsko podnarečje, beltinski govor, izvor fonemov, kmetijsko izrazje, izvor besed
Objavljeno v DKUM: 09.07.2012; Ogledov: 2548; Prenosov: 546
.pdf Celotno besedilo (2,67 MB)

85.
ČEVLJARSKO BESEDJE V SEVNICI
Cita Konec, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo razkriva mesto Sevnica in predstavi glasoslovne, oblikoslovne, skladenjske ter besedoslovne značilnosti sevniškega krajevnega govora. Predstavlja tudi zgodovino sevniškega obrtništva in čevljarstva. Osrednji del vsebuje sevniško čevljarsko besedje v obliki abecednega slovarja. Slovar sestavljajo poknjižene iztočnice in njihov pomen v oklepaju, vsaka iztočnica pa vsebuje še narečno iztočnico s primerom izraza iz fonetičnega zapisa besedila. Sledi ji navedba izraza, kot se pojavlja v delu Tite Porenta, nato še slovarski zapis iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika ter zapis iz Pleteršnikovega slovarja, na koncu pa je naveden izvor izraza. Kar dve tretjini sevniških čevljarskih izrazov je nemškega izvora, kar kaže na izvor obrti in druge nemške vplive v zgodovini jezika. Čevljarska obrt v Sevnici izumira, z njo pa tudi sevniško čevljarsko izrazje, ki je svojevrsten pojav mešanice značilnosti sevniškega krajevnega govora in nemških vplivov.
Ključne besede: slovenska dialektologija, sevniški govor, čevljarstvo v Sevnici, čevljarsko izrazje
Objavljeno v DKUM: 03.07.2012; Ogledov: 2068; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (5,45 MB)

86.
Mariborsko gasilsko izrazje
Jana Lovrec, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Mariborsko gasilsko izrazje prikazuje glasoslovne, oblikoslovne in skladenjske značilnosti mariborskega pogovornega jezika, ki se uvršča v štajersko narečno skupino. Podan je opis mesta Maribor in razvoj gasilstva na Slovenskem. Gasilstvo je najprej bila prostovoljna dejavnost, saj so v primeru požara v gašenju sodelovali vsi. Nesodelovanje in odrekanje pomoči potrebnim je bilo sankcionirano, lahko je celo vodilo do izgnanstva iz mesta. Z urbanizacijo in industrializacijo so se pojavile potrebe po strokovno usposobljenem kadru. Tako so se skozi leta razvili poklicni gasilci kot jih poznamo danes. Javni zavod za zaščito in požarno reševanje Maribor (JZZPR) ima v lasti najsodobnejšo opremo za reševanje. Modernizacija pa prinaša spremembe v izrazju. Slovarski del diplomske naloge tako prikazuje izrazje, ki je trenutno aktualno, prav tako pa vsebuje nekaj terminov, ki so se v rabi že izgubili. Osnova za izdelavo slovarja je besedno gradivo, ki je bilo zbrano s pomočjo vodnika, gospoda Franca Robiča, in poklicnega gasilca, gospoda Mateja Lovreca, ki sta oba zaposlena na JZZPR. Gasilsko izrazje je razvrščeno po abecednem vrstnem redu. Najprej je knjižna oziroma poknjižena iztočnica, nato sledi fonetični zapis besede, kateremu pa sledi pomen besede. Vsakemu pomenu je dodan primer iz posnetega gradiva in izvor besede. Vso izrazje je analizirano s pomočjo ustrezne strokovne literature.
Ključne besede: slovenska dialektologija, mariborski pogovorni jezik, zgodovina gasilstva, gasilsko izrazje
Objavljeno v DKUM: 11.06.2012; Ogledov: 1848; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (3,02 MB)

87.
Obarvana slovenščina : inovacijski projekt RO
Rut Zlobec, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid

Ključne besede: jezikoslovje, slovenščina, dialektologija, slovarji
Objavljeno v DKUM: 07.06.2012; Ogledov: 4534; Prenosov: 79
URL Povezava na celotno besedilo

88.
89.
Poljedelsko izrazje v Renkovcih
Tadeja Pucko, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Poljedelsko izrazje v Renkovcih sem najprej predstavila geografske, zgodovinske in kulturne značilnosti kraja Renkovci ter okolice. Nato sem natančneje prikazala glasoslovne in oblikoslovne značilnosti renkovskega govora, ki ga slovenska dialektologija uvršča v panonsko narečno skupino, natančneje v prekmursko narečje in južno ali dolinsko podnarečje. Velik del diplomske naloge predstavlja zbiranje poljedelskega izrazja v kraju Renkovci. Narečno gradivo sem zbirala z vprašalnicami za sadovnjak, vrt, polje in živali, ki jih je zbrala Francka Benedik. Vprašanja sem zastavila informatorki ge. Barbari Režonja, ki se je celo življenje ukvarjala s kmetijstvom, zato zelo dobro pozna razno poljedelsko izrazje, ki so ga govorili nekoč in tudi danes. Glede na odgovore sem naredila slovar, ki je razdeljen na tri dele, in sicer: Vrt in sadovnjak; Kmečko orodje, pridelki, delo na polju in Živali, ter ga uredila po abecednem redu. Zajeto je staro besedje, ki izumira in ga pozna le še najstarejša generacija govorcev, pa tudi sodobno besedje, ki ga je prinesla sodobna tehnika in ga pozna tudi mlajša generacija. Slovarček obsega 700 gesel, med katerimi je največ samostalnikov. Poknjiženi iztočnici sledi fonetično zapisana narečna ustreznica z besednovrstno oznako iztočnice. Temu sledi pomenska razlaga besede, prevzeta po Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Vsakemu izrazu sledi izsek iz posnetega narečnega gradiva, v katerem je rabljen ta narečni termin. Analizirala sem tudi izvor besed in ugotovila, da je največ besed neprevzetih, torej slovanskih. Največ izposojenk je germanskih, nato sledijo romanske, ki so bili največkrat sprejete prav prek nemščine, najmanj pa je madžarskih izposojenk.
Ključne besede: slovenski jezik, dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, dolinski govor, poljedelsko izrazje
Objavljeno v DKUM: 14.05.2012; Ogledov: 2016; Prenosov: 333
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

90.
Ledinska in hišna imena v izbranih naseljih občine Grad
Nino Gumilar, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Ledinska in hišna imena v izbranih naseljih občine Grad so bila zbrana ledinska in hišna imena v vaseh Grad, Kruplivnik in Radovci. Na tem območju se govori »grački govor«, ki ga z okolico uvrščamo v prekmursko narečje, natančneje v goričko podnarečje. Gradivo je bilo v osnovi pridobljeno z ustnimi viri, zapisano v fonetični obliki in obravnavano s stališča etimologije. Ledinska imena so predstavljena po vzorcu: poknjižena iztočnica, ki ji za ločevalnim znakom || sledi z znanstveno dialektološko transkripcijo zapisano in onaglašeno narečno ime v osnovni (prvi in drugi, če ta obstaja) slovarski obliki ter mestniku in slovnični podatki o besedi. Temu zapisu sledi kategorija imena (hdn, mtn, tpn) z opisom kraja ter etimološki podatki o besedi. Hišna imena so zapisana po naslednjem vzorcu: poknjiženi iztočnici sledi oklepaj, v katerem je zapisan uradni priimek, pri nekaterih hišnih imenih kratka razlaga, temu pa nato za ločevalnim znakom || sledi z dialektološko transkripcijo zapisano in onaglašeno narečno ime v osnovni (prvi in drugi, če ta obstaja) slovarski obliki ter mestniku in slovnični podatki o besedi. Pri nekaterih hišnih in ledinskih imenih so na koncu podani tudi etimološki podatki o besedi, ki so največ pridobljeni iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ), Bezlajevega Etimološkega slovarja slovenskega jezika (ESSJ), Bezlajevih Slovenskih vodnih imen (SVI), Snojevega Slovenskega etimološkega slovarja (SES), Snojevega Etimološkega slovarja slovenskih zemljepisnih imen (ESSZI), Pleteršnikovega slovarja (Plet.) in še drugih. Ledinska in hišna imena predstavljajo v teh krajih velik del kulturne dediščine, saj gre za območje že skoraj tisočletnega toka okrog največjega slovenskega gradu. S pomočjo imen se da razbrati še nekatere neraziskane dele pokrajinskih značilnosti, dodatne povezave vpliva zemljiške gospode, ni pa zapostavljen niti mali kmečki človek. Prav zategadelj je nastal ta pester in številen nabor ledinskih in hišnih imen, mnogih tudi šaljivih in unikatnih – večinoma izvirajočih iz slovanskih jezikov, precej pa je tudi germanizmov in madžarizmov.
Ključne besede: dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, goričko podnarečje, ledinska imena, hišna imena.
Objavljeno v DKUM: 14.05.2012; Ogledov: 2666; Prenosov: 479
.pdf Celotno besedilo (3,30 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici