| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


71 - 80 / 110
Na začetekNa prejšnjo stran234567891011Na naslednjo stranNa konec
71.
GLASOSLOVNA IN OBLIKOSLOVNA PODOBA VELENJSKEGA GOVORA
Petra Seitl, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so podane glasoslovne in oblikoslovne značilnosti ter besedje velenjskega govora. Raziskovanje govora je temeljilo na vprašalnici za Slovenski lingvistični atlas (SLA), na zvočnem zapisu prostega govora informatorjev ter na mojem osebnem poznavanju govora. Na osnovi zbranih podatkov in strokovne literature je velenjski govor umeščen v narečni prostor, podana je glasoslovna analiza jezika, ki zajema naglasne razmere, samoglasniški in soglasniški sistem ter izvor in razvoj glasov, z opisom posameznih besednih vrst pa so podane še značilnosti oblikoslovne ravnine jezika. Velenjski govor spada v srednjesavinjso narečje, le-to pa je del štajerske narečne skupine. Srednjesavinjsko narečje velja za vmesno oziroma prehodno narečje, saj je nastalo zaradi stikov med gorenjsko in štajersko narečno osnovo. Velenjski govor pozna jačinsko naglaševanje, kratki naglašeni samoglasniki so se po moderni vokalni redukciji podaljšali, kratko naglašen je ostal le polglasnik. Samoglasniški sistem je monoftongičen. V soglasniškem sistemu so največ sprememb doživeli zvočniki. Na oblikoslovni ravnini je največ sprememb pri prehodu srednjespolskih samostalnikov v moškospolske, nekaj sprememb je tudi pri oblikospreminjevalnih vzorcih. Besedje velenjskega govora je dokaj enotno. Veliko je germanizmov, a se jih, zaradi vpliva knjižnega jezika, rabi vse manj.
Ključne besede: Slovenski jezik, dialektologija, štajerska narečna skupina, srednjesavinjsko narečje, velenjski govor
Objavljeno v DKUM: 13.12.2013; Ogledov: 2482; Prenosov: 273
.pdf Celotno besedilo (6,05 MB)

72.
Teoretični model za izdelavo strokovnega narečnega slikovnega slovarja (na primeru koroškega podjunskega narečja)
Anja Benko, 2013, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija z naslovom Teoretični model za izdelavo strokovnega narečnega slikovnega slovarja (na primeru koroškega podjunskega narečja) je razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu opredeljujemo pojme, kot so leksikografija, leksikologija in metaleksikografija. Osredotočamo se na področje narečne leksikografije in še ožje znotraj nje na slovenske narečne slovarje, za katere ugotavljamo, da (1) jih je glede na močno narečno razčlenjenost slovenskega jezika zelo malo, (2) samo točkovno pokrivajo slovensko jezikovno ozemlje, (3) so težko dostopni/dosegljivi in (4) nezadovoljivo ter nesistematično izdelani. Natančneje predstavljamo petindvajset nam dostopnih narečnih slovarjev. Le-te tabelarno razvrščamo naraščajoče glede na letnico izida in primerjalno glede na zastavljene kriterije. Sledita poglavji o strokovni leksikografiji in strokovni narečni leksikografiji. Znotraj slednje pišemo o vključenosti strokovne narečne leksike v treh slovenskih (splošnih) narečnih slovarjih (Tominec /1964/, Košir /1997/ in Weiss /1998/) in podajamo oceno dveh slovenskih narečnih strokovnih slovarjev, izdanih v knjižni obliki (Kenda Jež /2007/ in Koletnik /2008/). V nadaljevanju predstavljamo teoretični model za izdelavo strokovnega narečnega slikovnega slovarja, ki je praktično podan v empiričnem delu doktorske disertacije. Prikazano je, kaj so slovarski članki v strokovnem narečnem slikovnem slovarju, kaj sploh sta in kakšni sta makro- in mikrostrukturni zgradbi slovarja, kako lahko uporabniki dostopajo do makro- in mikropodatkov v slovarskih člankih ter podana je zgradba slovarskega članka po posameznih razdelkih (obstojski, izgovarjavni, slovnični razdelek, razdelek s krajevnimi označevalniki, pomenski, ponazarjalni, sopomenski, etimološki, slikovni razdelek in razdelek razno ter kazalke). Zaradi lažjega razumevanja koroškega podjunskega narečja podajamo zemljepisno predstavitev Koroške (Podjune in Koroške z Mežiško dolino) z ločeno predstavitvijo posameznih raziskovalnih točk in zgodovinski pregled obravnavanega področja. S tem raziskovalno območje poleg jezikovnega vidika osvetljujemo še z dveh zornih kotov: geografskega in zgodovinskega. Sledijo poglavja, ki obravnavajo koroško podjunsko narečje. Pišemo o razvoju koroških narečij, o njihovi klasifikaciji in o poimenovanjih od začetkov narečjeslovnih raziskovanj do danes. Opisujemo in predstavljamo podjunsko in mežiško narečje ter na podlagi glasoslovnih, oblikoslovnih in besedijskih analiz utemeljujemo, zakaj slednjega uvrščamo pod prvega kot najvzhodnejše podnarečje podjunskega narečja. Zaradi lažjega razumevanja obravnavanega narečja ločeno prikazujemo posamezne glasoslovne pojave, ki se pojavljajo v njem. Podajamo aktualizirane fonološke opise obravnavanih koroških podjunskih govorov in analiziramo njihovo oblikoslovje po posameznih besednih vrstah (samostalniki, pridevniki, glagoli, zaimki, števniki, prislovi, predlogi, členki in medmeti). Teoretični del doktorske disertacije zaključuje poglavje o kmetijski dejavnosti na Koroškem, v katerem utemeljujemo izbor leksike za terensko vprašalnico in razčlenjujemo ter opredeljujemo področja, katerih narečna leksika je predstavljena v slovarju (živinoreja, poljedelsko orodje in kulturne rastline). Empirični del je razdeljen na fazo zasnove, pripravljalno fazo in fazo izdelave. Prikazan je potek zbiranja gradiva; seznam informatorjev (razvrščeni po abecedi, starosti in raziskovalnih točkah); predstavljena je sestava vprašalnice za slovar; opis/prikaz ilustracij in fotografij v slovarju; kratice, oznake, znaki, krajšave in simboli; pomen glasov za samoglasnike in soglasnike ter njihov pomen; slovnične oznake in kratice raziskovalnih točk. Ta del doktorske disertacije zaključuje še analiza zbrane narečne leksike v strokovnem narečnem slikovnem slovarju, njegova kategorizacija in zapis slovenske abecede, ki služi pri uporabi samega slovarja. V sklepu, ki sledi, pišemo o novitetah, ki jih doktorska disert
Ključne besede: jezikoslovje, narečjeslovje/dialektologija, leksikografija, leksikologija, narečna leksikografija, strokovni narečni slikovni slovar, koroško narečje, koroško podjunsko narečje, narečno kmetijsko izrazje
Objavljeno v DKUM: 18.06.2013; Ogledov: 3531; Prenosov: 348
.pdf Celotno besedilo (26,96 MB)

73.
POGOVORNI JEZIK V MAJŠPERKU
Mateja Bezjak, 2013, diplomsko delo

Opis: Znano je, da je slovenski jezik med najmanjšimi slovanskimi jeziki, saj ga uporabljata le dobra dva milijona Slovencev, vendar je le-ta narečno močno razčlenjen. Lahko bi dejali, da že skoraj vsaka vas govori svoje, unikatno narečje oz. govor. Prav tako so meje med določenimi govori zelo nejasne in težko določljive. V diplomskem delu sem predstavila domači kraj Majšperk ter pogovorni jezik v Majšperku. Slednjega sem predstavila s pomočjo informatorke, katere govor sem najprej posnela z diktafonom, kasneje zapisala ter ga glasoslovno, oblikoslovno ter skladenjsko analizirala. Moj domači kraj, Majšperk, leži v SV Sloveniji, na stičišču dveh narečij, haloškega in prleškega. Obe narečji spadata v panonsko narečno skupino. Samo mejo med narečjema je zelo težko potegniti, zato lahko prihaja do t.i. mešanja narečij. Majšperk natančneje spada v kujleški govor, vendar na tem območju za besedo takoj ne uporabljamo narečne besede "kuj", zato mi predstavitev našega govora predstavlja še poseben izziv. Prav tako Majšperk leži na stičišču dveh velikih narečnih skupin; že prej omenjene panonske ter štajerske narečne skupine. V začetnem, teoretičnem delu sem najprej predstavila geografske, zgodovinske, gospodarske in kulturne značilnosti svojega domačega kraja. Zraven opisane metodologije dela sem razložila značilnosti panonske narečne skupine ter haloškega in prleškega narečja, katera sem predstavila tudi podrobneje. Oprla sem se tudi na kujleški govor, katerega naj bi v Majšperku, glede na razdelitev na Karti slovenskih narečij, tudi govorili. Opisala sem značilnosti pogovornega jezika v splošnem, nato pa sem se v empiričnem delu, ki predstavlja tudi poglaviten del diplomskega dela, omejila na analizo pogovornega jezika v Majšperku s pomočjo prvotno posnetega in kasneje zapisanega besedila informatorke. S pomočjo digitalnega diktafona sem posnela govor informatorke Jožice Bezjak, rojene leta 1959, in ga zapisala v slovenski fonetični transkripciji ter ga kasneje tudi analizirala; za to sem uporabila metodo analize, rezultate pa sem s pomočjo metode interpretacije tudi ustrezno interpretirala. Posnetke k svojemu diplomskemu delu sem priložila na zgoščenki. Za podrobnejšo analizo govora sem odgovorila tudi na 870 vprašanj iz Slovenskega lingvističnega atlasa. Znano je, da se narečja skozi čas spreminjajo, ponekod celo izginjajo. O spreminjanju narečja skozi čas bi lahko govorili tudi v Majšperku. Z raziskavo narečja v svojem domačem kraju sem želela ta, z dialektološkega vidika, še ne raziskani delček predstaviti in približati tako sedanjim prebivalcem Majšperka kot ljudem iz bližnje ali daljne okolice. Obenem pa je bila moja želja, da pripomorem k ohranjanju domačega narečja, na katerega sem izredno ponosna.
Ključne besede: dialektologija, panonska narečna skupina, prleško narečje, kujleški govor, haloško narečje, zahodno haloško podnarečje, Majšperk, pogovorni jezik v Majšperku.
Objavljeno v DKUM: 28.05.2013; Ogledov: 2248; Prenosov: 344
.pdf Celotno besedilo (4,53 MB)

74.
GOVOR VASI HRASTJE PRI CERKLJAH OB KRKI (GLASOSLOVNE IN OBLIKOSLOVNE) ZNAČILNOSTI
Nataša Baznik, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Govor vasi Hrastje pri Cerkljah ob Krki prinaša izsledke raziskave govornega področja, ki je mejno med dvema narečnima skupinama, in sicer dolenjsko in štajersko narečno skupino. Tema diplomskega dela so glasoslovne in oblikoslovne značilnosti govora vasi Hrastje pri Cerkljah ob Krki. Pri raziskavi sta mi bila v veliko pomoč vprašalnica za Slovenski lingvistični atlas in zvočni zapis govora, ki je bil posnet s pomočjo dveh informatorjev. V delu je oboje podano v fonetični obliki. Na podlagi strokovne literature in posnetega zvočnega gradiva je govor umeščen v narečni prostor, podrobneje pa so predstavljene njegove glasoslovne in oblikoslovne značilnosti ter izvor in razvoj posameznih glasov. Govor vasi Hrastje spada v sevniško-krški govor posavskega narečja in je pod vplivom štajerske narečne skupine izgubil tonemsko naglaševanje. Samoglasniški sistem je enoglasniško-dvoglasniški. V govoru je opazen močan samoglasniški upad, pojavljata se akanje in ukanje. V soglasniškem sistemu so največje razlike v primerjavi s knjižnim jezikom opazne pri zvočnikih, na oblikoslovni ravni pa so opazne razlike v dajalniku, mestniku in orodniku moškega in ženskega spola. Samostalniki srednjega spola so prešli v moški spol. Pri glagolu se v 1. osebi dvojine pojavi osebilo -ma namesto -va.
Ključne besede: Dialektologija, dolenjska narečna skupina, štajerska narečna skupina, posavsko narečje, sevniško-krški govor, govor vasi Hrastje.
Objavljeno v DKUM: 28.05.2013; Ogledov: 1935; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)

75.
GOVOR V ZIBIKI
Urška Orač, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno narečno besedje s pomenskega polja »kmetija – prostori in oprema v hiši, gospodarska poslopja ter orodja«. Obravnavano območje uvrščamo v štajersko narečno skupino, natančneje v srednještajersko narečje. Izhodišče raziskave predstavlja zbrano besedje, ki je v vprašalnici za SLA razvrščeno v devet poglavij in v gramatičnem delu vprašalnice. Gradivo je bilo zbrano v dveh različnih krajih srednještajerskega narečja, v krajih Zibika in Zadrže, ki spadata pod Občino Šmarje pri Jelšah. Za pomene, za katere se sprašuje, se v tem delu srednještajerskega narečja uporablja 175 različnih leksemov, od tega je 166 enobesednih in 9 večbesednih. Glede na izvor je besedje raznoliko, največ leksemov je slovanskega izvora, ostalo pa je glede na čas in prostor prevzeto iz drugih jezikov, npr. germanskega, romanskega, madžarskega in hrvaškega.
Ključne besede: dialektologija, štajerska narečna skupina, srednještajersko narečje, govor v Zibiki, kmečka materialna in kulturna dediščina, izvor besed.
Objavljeno v DKUM: 08.05.2013; Ogledov: 1403; Prenosov: 213
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

76.
LEDINSKA IN HIŠNA IMENA V IZBRANIH NASELJIH OBČINE DESTRNIK
Jovita Herak, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Ledinska in hišna imena v izbranih naseljih občine Destrnik so zbrana ledinska in hišna imena v naseljih Destrnik, Janežovski Vrh ter Vintarovci. Na tem območju se govori prleško narečje, ki je eno izmed narečij panonske narečne skupine. Prleško narečje delimo na spodnjeprleško, srednjeprleško, zgornjeprleško, mursko-ščavniško-spodnjepesniško in kujleško narečje. V celotni panonski narečni skupini se je izgubilo tonemsko nasprotje, naglas je jakostni. Ohranili so se rezultati vseh slovenskih naglasnih pomikov. Zbrano gradivo, pridobljeno z ustnimi viri, je zapisano v fonetični obliki in obravnavano s stališča etimologije. Ledinska imena so predstavljena po naslednjem vzorcu: na začetku je poknjižena iztočnica, ki ji za ločevalnim znakom ║ sledi z znanstveno dialektološko transkripcijo zapisano in onaglašeno narečno ime v imenovalniku, rodilniku (če le-ta obstaja) ter mestniku, sledi slovnična oznaka za spol. Temu sledijo zapis kategorije imena (hdn, mtn, odn, tpn) z opisom kraja ter etimološki podatki o besedi. Hišna imena so predstavljena takole: poknjiženi iztočnici sledi oklepaj, v katerem je zapisan uradni priimek. Ločevalnemu znaku ║ sledi z znanstveno dialektološko transkripcijo zapisano in onaglašeno narečno ime v osnovni (prvi in drugi, če le-ta obstaja) slovarski obliki ter mestniku. Temu sledijo še slovnični podatki o besedi. Pri določenih hišnih imenih so podani še etimološki podatki o besedi. Pri razlagi manj znanih besed sem si pomagala s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika (SSKJ), z Bezlajevima Etimološkim slovarjem slovenskega jezika (ESSJ) in s Slovenskimi vodnimi imeni (SVI), s Pleteršnikovim slovarjem (Plet.) ter Snojevim Slovenskim etimološkim slovarjem (SES). Ledinska in hišna imena so eden izmed temeljnih gradnikov kulturne krajine. Imena omogočajo komunikacijo in orientacijo o prostoru ter ljudeh, hkrati pa označujejo kraje, ki imajo simbolni pomen bodisi za posameznika bodisi za celotno skupnost. Hišna in ledinska imena so raznolika, živa med starejšimi in mlajšimi prebivalci ter se ohranjajo s pomočjo ustnega izročila. Med njimi prevladujejo imena slovanskega izvora, nekaj je tudi germanizmov.
Ključne besede: panonska narečna skupina, dialektologija, prleško narečje, Destrnik, Janežovski Vrh, Vintarovci, hišno ime, ledinsko ime (mikrotoponim)
Objavljeno v DKUM: 08.05.2013; Ogledov: 2094; Prenosov: 267
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

77.
LEDINSKA IN HIŠNA IMENA V IZBRANIH NASELJIH OBČINE KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
Marjeta Mihalič, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Ledinska in hišna imena v izbranih naseljih občine Križevci pri Ljutomeru so zbrana ledinska in hišna imena v naseljih Berkovci, Berkovski Prelogi, Kokoriči in Logarovci. Na tem območju se govori spodnjeprleški govor, ki spada v prleško narečje. Gradivo je v osnovi pridobljeno z ustnimi viri, zapisano v fonetični obliki in obravnavano s stališča etimologije. Ledinska imena so predstavljena po vzorcu: poknjižena iztočnica, ki ji za ločevalnim znakom ˜˜ sledi z znanstveno dialektološko transkripcijo zapisano in onaglašeno narečno ime v osnovni (prvi in drugi, če ta obstaja) slovarski obliki in mestniku ter slovnični podatki o besedi. Takemu zapisu sledi kategorija imena (hdn, mtn, odn, tpn) z opisom kraja ter etimološki podatki o besedi. Hišna imena so zapisana po naslednjem vzorcu: poknjiženi iztočnici sledi oklepaj, v katerem je zapisan uradni priimek in pri nekaterih hišnih imenih kratka razlaga lastnika domačije. Temu za ločevalnim znakom ˜˜ sledi z znanstveno dialektološko transkripcijo zapisano in onaglašeno narečno ime v osnovni (prvi in drugi, če ta obstaja) slovarski obliki in mestniku ter slovnični podatki o besedi. Pri razlagi besed so mi bili v pomoč Bezlajev Etimološki slovar slovenskega jezika (ESSJ), Bezlajeva Slovenska vodna imena (SVI), Snojev Slovenski etimološki slovar (SES), Pleteršnikov slovar (Plet.) in Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ). Ledinska kakor tudi hišna imena so del naše kulturne dediščine. Iz njih se da razbrati pokrajinske značilnosti, pretekle dejavnosti ljudi in posameznikovo povezanost z obdelovalno zemljo. Imena so številna, raznolika in med domačini še razmeroma živa, saj se ohranjajo z ustnim izročilom. Zbrana imena so večinoma slovenskega izvora.
Ključne besede: Dialektologija, panonska narečna skupina, prleško narečje, spodnjeprleško podnarečje, ledinska imena, hišna imena.
Objavljeno v DKUM: 07.05.2013; Ogledov: 2080; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (469,72 KB)

78.
KMETIJSKO IZRAZJE V RIBNICI NA POHORJU
Astrid Škerget, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen narečni slovar kmetijskega izrazja v govoru Ribnice na Pohorju. Obravnavano območje uvrščamo v koroško narečje, natančneje med severnopohorsko-remšniško narečje. Izhodišče raziskave je bila vprašalnica za sadovnjak, vrt in polje Francke Benedik, na podlagi katere je bilo posneto narečno besedilo, pridobljeno pri terenskem delu. Zajeto je izrazje, ki se uporablja v vsakdanji živi rabi, predvsem pa staro izrazje, ki zaradi mehanizacije in opuščanja kmečkih opravil izginja ter je ohranjeno le še pri starejši generaciji govorcev. Gradivo je zapisano v fonetični obliki in urejeno v abecedni slovar, ki je razdeljen v dva sklopa: Vrt in sadovnjak ter Na polju. Analiza zbranega besedja je pokazala, da je večina besed domačega, slovanskega izvora. Zaradi bližnje meje z Avstrijo je prevzeto besedje zlasti germansko. Precej je tudi romanizmov, ki so največkrat prevzeti prek nemščine.
Ključne besede: dialektologija, koroška narečna skupina, severnopohorsko-remšniško narečje, govor Ribnice na Pohorju, kmetijsko izrazje.
Objavljeno v DKUM: 17.12.2012; Ogledov: 2054; Prenosov: 219
.pdf Celotno besedilo (2,44 MB)

79.
PRVINE PREKMURŠČINE V IZGOVORJAVI ANGLEŠČINE V PREKMURJU
Nuša Grah, 2012, diplomsko delo

Opis: Pričujoče diplomsko delo raziskuje vprašanje vpliva prekmurskega narečja na izgovorjavo angleščine pri prekmurskih dijakih in učencih v soodvisnosti od lastnosti učencev, ameriške angleščine in različnih psiholoških dejavnikov. V teoretičnem delu so po poglavjih predstavljene glasoslovne značilnosti prekmurskega narečja in glasoslovne značilnosti angleškega jezika, v zadnjem segmentu teoretičnega dela pa so te primerjane in ponazorjene s primeri. Teoretska izhodišča o vplivu dialekta na tuj jezik so podkrepljene z rezultati v praktičnem delu. V raziskovalnem delu sta uporabljeni dve raziskovalni metodi, in sicer protistavnost in analiza napak. Ključni del raziskave predstavljajo posnetki angleške izgovorjave učencev in dijakov v Prekmurju, ki prihajajo iz dveh šol. Posnetki učencev in dijakov so transkribirani po slušnem vtisu, rezultati pa so predstavljeni po kategorijah in glede na glasovna okolja. Z dobljenimi rezultati dokazujemo močan vpliv prekmurskega dialekta na izgovorjavo angleščine pri učencih in dijakih, ki so sodelovali v raziskavi. Poleg tega smo nekatere podatke o izgovorjavi angleščine učencev in dijakov pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, katerega namen je bil spoznati, ali se učenci in dijaki zavedajo vpliva narečja na tuj jezik in kolikšno mero pozornosti namenjajo pravilni izgovorjavi angleščine. Za analizo teh podatkov smo uporabili deskriptivno metodo. Rezultati diplomskega dela bodo lahko v pomoč tako učencem kot učiteljem angleščine pri izgovorjavi angleščine.
Ključne besede: prekmursko narečje, angleški jezik, glasoslovje prekmurskega narečja, glasoslovje angleškega jezika, dialektologija, fonetika, fonologija, medjezik, protistavnost, analiza napak
Objavljeno v DKUM: 14.12.2012; Ogledov: 2433; Prenosov: 356
.pdf Celotno besedilo (2,63 MB)

80.
Živalska frazeologija v govoru Lovrenca na Pohorju
Nina Karničnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Živalska frazeologija v govoru Lovrenca na Pohorju prikazuje narečno podobo govora Lovrenca na Pohorju. Lovrenški govor se uvršča v severnopohorsko podnarečje, natančneje v koroško narečno skupino. Namen diplomskega dela je bil predstaviti Občino Lovrenc na Pohorju, podati glasoslovne, oblikoslovne in skladenjske značilnosti lovrenškega govora, zbrati živalske frazeme, ki se pojavljajo, in jih zapisati v narečju. Na podlagi vprašalnice za Slovenski lingvistični atlas sem zbrala še besedje za sklop Živali. Pri opisovanju značilnosti govora Lovrenca na Pohorju sem se oprla na monografijo Narečna podoba Dravske doline avtorice Zinke Zorko. Narečno gradivo je bilo posneto pri pogovorih z informatorji, kasneje pa zapisano v narečni fonetični transkripciji. Posneto je bilo tudi prosto pripovedovanje enega izmed informatorjev. Izdelala sem kratek slovar nekaterih manj znanih besed, ki so se pojavile v vprašalnici in v prostem pripovedovanju informatorja. Raziskava je pokazala, da so živalski frazemi še vedno zelo poznani in pri prebivalcih Lovrenca na Pohorju dokaj pogosto v rabi. Zbrala sem več kot 250 živalskih frazemov. Občanom so najbolj znani frazemi, v katerih nastopajo živali iz domačega okolja, medtem ko se frazemi z živalmi iz tujega okolja le redko pojavljajo. Opisala sem situacije, v katerih bi se zbrani frazemi pojavili. Precejšen delež živalskih frazemov predstavljajo primerjalni frazemi.
Ključne besede: dialektologija, koroška narečna skupina, severnopohorsko podnarečje, govor Lovrenca na Pohorju, živalski frazemi, živalsko izrazje
Objavljeno v DKUM: 14.12.2012; Ogledov: 2888; Prenosov: 384
.pdf Celotno besedilo (5,11 MB)

Iskanje izvedeno v 2.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici