| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


61 - 70 / 110
Na začetekNa prejšnjo stran234567891011Na naslednjo stranNa konec
61.
Narečna poimenovanja za vrt, sadovnjak in polje v muškem govoru : diplomsko delo
Maja Fišer, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Narečna poimenovanja za vrt, sadovnjak in polje v muškem govoru sem najprej podala geografske, zgodovinske in kulturne značilnosti občine Muta. Nato sem predstavila glasoslovne in oblikoslovne značilnosti govora, ki ga slovenska dialektologija uvršča v koroško narečje. Osrednji del diplomskega dela predstavlja zbiranje narečnega izrazja pri informatorjih, ki je nastalo na podlagi gradiva, posnetega z diktafonom. Zbrano besedje je urejeno v obliki abecednega slovarja in zapisano v fonetični obliki s slovničnimi kvalifikatorji ter s pomočjo strokovne literature natančno obdelano. Nato sledita pomenska razlaga in etimologije besed. Sodeč po izvoru besed, je osnovno narečno izrazje slovansko, saj je večina besed ne prevzetih. Med izposojenkami je največ germanizmov in romanizmov, ki pa so bili v narečje največkrat sprejeti prek nemščine.
Ključne besede: slovenščina, dialektologija, narečja, koroško narečje, Muta, muški govor, abecedni slovar, etimologija, poljedelsko izrazje, diplomska dela
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1811; Prenosov: 80
URL Povezava na celotno besedilo

62.
HIŠNA IMENA V ZGORNJI IN SPODNJI SORICI
Anja Marin, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu Hišna imena v Spodnji in Zgornji Sorici so zbrana hišna imena vasi Sorica, kjer se govori selško narečje, ki je podtip gorenjskega. Hišna imena so bila zbrana na terenu s pomočjo vprašalnika, ki je nastal po predlogi knjižice Metode zbiranja ledinskih in hišnih imen. Zbrano gradivo je klasificirano in slovarsko urejeno. Vsako hišno ime je najprej predstavljeno po osnovnem obrazcu, kjer je najprej zapisana poknjižena oblika hišnega imena, v oklepaju mu sledi uradni priimek gospodarja oz. lastnika hiše. Za ločevalnim znakom‖ sledi znanstvena dialektološka transkripcija hišnega imena, ki je onaglašeno v osnovni obliki, sledi oblika, ki jo dobimo na vprašanje »Od kod ste prišli?«, in tej odgovor na vprašanje »Kam ste šli?«. Tem oblikam sledita poimenovanje gospodarja hiše v imenovalniku in rodilniku ter izimenski svojilni pridevnik v moški in ženski obliki. Osnovnemu zapisu vsakega imena sledi pomenski del, v katerem je razložen izvor hišnega imena. Pri imenih, ki izvirajo iz osebnih imen, sledi izvor imena, povzet po Kebrovemu Leksikonu imen (Keber 2001). Pri hišnih imenih, ki izvirajo iz slovenskih apelativov, sem dodala razlago besede po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ 1994), pri imenih nemškega izvora pa sem s pomočjo Pleteršnikovega Slovensko-nemškega slovarja (Pleteršnik 2006) zapisala izvorno besedo in v primerih, kjer smo besedo prevzeli v slovenščino, poiskala še njeno etimologijo v Etimološkem slovarju (Snoj 1997). Hišna imena se ohranjajo v ustnem izročilu in na tak način prehajajo iz roda v rod. Zbrana hišna imena imajo slovenski in nemški izvor.
Ključne besede: dialektologija, selško narečje, soriški govor, hišna imena
Objavljeno v DKUM: 27.05.2015; Ogledov: 2291; Prenosov: 360
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

63.
ŽIVALI V PRISPODOBAH V GOVORU ZAGORJA
Tina Šabec, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Živali v prispodobah v govoru Zagorja je razdeljeno na dva dela. V teoretičnem delu so najprej predstavljeni geografski, zgodovinski in sociološki podatki o Zagorju in občini Pivka. Zagorski govor je umeščen v notranjsko narečje, ki je del primorske narečne skupine in se govori zahodno od gorske verige Snežnik-Javorniki-Nanos-Trnovski gozd, na Pivki, po Brkinih in na delu Krasa. Sledi oris glasoslovne ravnine in predstavitev oblikoslovnih, skladenjskih in besedotvornih posebnosti. Predstavljen je razvoj frazeološke vede, opisane so definicijske lastnosti frazemov in naštete oblike ter vrste frazemov. V drugem delu so živalski frazemi, ki so bili zbrani z metodo terenskega snemanja, zapisani v slovenski fonetični transkripciji. Frazemi so bili izpisani iz 55 živalskih zgodb, v katerih je obravnavanih 62 živali, ki jih je Janez Keber zbral v dveh knjigah Živali v prispodobah. Živalski frazemi so v zaključnem delu analizirani in interpretirani. Največ je frazemov, v katerih nastopajo domače živali, na prvem mestu je govedo. Po predvidevanjih je bilo najmanj posnetih frazemov s sestavino tujih živali, ki v vaškem okolju ne živijo in s katerimi informatorji nimajo neposrednega stika. V obravnavanem narečnem govoru je živih še veliko živalskih frazemov, bogata živalska simbolika in metaforika pa ostajata aktualni tudi danes.
Ključne besede: dialektologija, frazeologija, primorska narečna skupina, notranjsko narečje, govor Zagorja, živalski frazemi.
Objavljeno v DKUM: 09.03.2015; Ogledov: 1855; Prenosov: 296
.pdf Celotno besedilo (2,87 MB)

64.
LEDINSKA IN HIŠNA IMENA V IZBRANIH NASELJIH KRAJEVNE SKUPNOSTI PODNART
Katra Kržišnik, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Ledinska in hišna imena v izbranih naseljih krajevne skupnosti Podnart so zbrana ledinska in hišna imena v naseljih Ovsiše, Poljšica pri Podnartu in Dobravica, kjer se govori gorenjsko narečje. Zbrano gradivo, pridobljeno z ustnimi viri in izpisano iz knjižice Kako se pri vas reče?, je slovarsko urejeno, zapisano v fonetični obliki ter ponekod etimološko razloženo in slikovno podkrepljeno. Ledinska imena so predstavljena v obliki slovarskih člankov; pri večbesednih imenih je kot iztočnica upoštevan jedrni del imena, kadar le-ta ni uresničen kot zemljepisno ime (taki iztočnici sledi tudi oznaka za spol – m, ž in s so oznake za spol jedrnega samostalnika). Geslo je sestavljeno iz krepko tiskane osnovne oblike ledinskega imena v poknjiženi podobi (etimološki in knjižni podobi imena), ki ji za ločevalnim znakom  sledi v ležečem tisku zapisana narečna transkripcija imena v imenovalniku in rodilniku. Sledi besedotvorna oznaka iztočnice (navedena samo pri enobesednih imenih in nepredložnih besednih zvezah) – m, ž in s so oznake za spol samostalnika oz. samostalniškega jedra imena. Pri imenih naselij za ločevalnim znakom ♂ sledi še ležeče tiskana narečna transkripcija imena moškega prebivalca v imenovalniku in rodilniku, za znakom ♁ pa ležeče tiskana narečna transkripcija imena ženske prebivalke v imenovalniku in rodilniku. Temu sledi zapis kategorije (hdn, mtn, tpn) in identifikacija imena z navedbo informatorja v oklepaju – npr. spl. (splošno znano v okraju), Pibr. (Pibrčevi). Razlagi sledi ponazorjalno gradivo – primer rabe z navedbo informatorja v oklepaju (s kratico imena in priimka). Znaku  sledi enciklopedični razdelek, v katerem sem navedla morebitno omembo imena v delu Slovenija na vojaškem zemljevidu (1763–1787) in v Franciscejskem katastru za Kranjsko (1823–1869). Ponekod temu sledi ločevalni znak , ki prinaša podatke o (najverjetnejšem) izvoru besede in druge zanimivosti, ki sem jih o imenih izvedela na terenu. Pri nekaterih ledinskih imenih je dodano tudi slikovno gradivo. Zvezdica * označuje, da kazalka ni uresničena kot zemljepisno lastno ime. Tudi hišna imena so predstavljena v obliki slovarskih člankov, in sicer po naslednjem vzorcu: krepko tiskana osnovna oblika hišnega imena (predložna besedna zveza s predlogom pri ali v) v poknjiženi podobi, ki ji za ločevalnim znakom  sledi ležeče tiskana narečna iztočnica v imenovalniku, rodilniku, dajalniku, besednovrstna oznaka iztočnice – m, ž in s so oznake za spol samostalnika v predložni besedni zvezi, in hišna številka. Za znakom ♂ sledi ležeče tiskana narečna transkripcija imena gospodarja v imenovalniku in rodilniku, za znakom ♁ pa še ležeče tiskana narečna transkripcija imena gospodinje v imenovalniku in rodilniku. Temu sledi podatek o oblikah izimenskega svojilnega pridevnika. Za ločevalnim znakom  so podani podatki iz Franciscejskega katastra (1827) in Statusa animarium 1 (1774–1855) (če obstajajo). Ponekod temu sledi ločevalni znak , ki prinaša najverjetnejše podatke o izvoru besed in druge zanimivosti o imenu. Pri nekaterih hišnih imenih je na koncu geselskega članka podano tudi slikovno gradivo. Pri razlagi besed so mi bili v pomoč Snojev Slovenski etimološki slovar (Snoj 2003, Snoj 1997), Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ), Bezlajev Etimološki slovar slovenskega jezika (ESSJ) Kebrov Leksikon imen (Keber 1996) in Snojev Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen (ESSZI). Ledinska in hišna imena se v obravnavanih naseljih ohranjajo zlasti prek ustnega izročila iz roda v rod. Zbrana imena so v veliki večini slovenskega izvora, nekaj je tudi germanizmov.
Ključne besede: Dialektologija, krajevni govori v krajevni skupnosti Podnart, gorenjsko narečje, ledinska imena, hišna imena.
Objavljeno v DKUM: 02.10.2014; Ogledov: 2004; Prenosov: 313
.pdf Celotno besedilo (4,44 MB)

65.
KMETIJSKO IZRAZJE V ANDOVCIH
Janja Bedič, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Kmetijsko izrazje v Andovcih prinaša narečno podobo govora vasi Andovci in abecedni slovarček narečnega kmetijskega izrazja, ki je nastal s pomočjo gradiva, posnetega z diktafonom. V začetku dela so predstavljene geografske, gospodarske in zgodovinske značilnosti Porabja in Andovcev, nato pa še porabsko ljudsko izročilo in šolstvo. Nadalje je natančneje prikazan glasoslovni in oblikoslovni oris govora vasi Andovci, ki ga slovenska dialektologija uvršča k števanovskemu govoru, saj je slednjemu tudi najbližji. Zanj je značilen monoftongično-diftongičen vokalni sistem in ne pozna tonemskega naglaševanja. Poglavitni del diplomskega dela predstavlja slovar kmetijskega izrazja v vasi Andovci. Zbrano narečno gradivo je urejeno v obliki slovarja in je razdeljeno na dva sklopa: Sadovnjak in vrt ter Polje. Slovar zajema predvsem stare izraze, ki jih poznajo le še starejši govorci, nekaj pa je tudi sodobnega besedja, ki se je v narečju uveljavilo z uvedbo moderne kmetijske mehanizacije. Slovar obsega 534 slovarskih gesel, med katerimi je največ samostalnikov. Besede so razvrščene po abecednem redu. Knjižni ali poknjiženi iztočnici sledi fonetično zapisana narečna ustreznica z ustreznimi slovničnimi kvalifikatorji. Vsakemu izrazu sledi pomenska razlaga, povzeta po Slovarju slovenskega knjižnega jezika, nato pa še ponazarjalno narečno gradivo. Analiziran je tudi izvor besed, kjer se je izkazalo, da je največ besed neprevzetih, torej slovanskega izvora. Med izposojenkami je največ madžarizmov, sledijo germanizmi, najmanj pa je romanizmov, ki so bili največkrat prevzeti preko nemščine. Narečno gradivo je bilo v večini zbrano po vprašalnici za vrt, sadovnjak in polje, ki jo je pripravila Francka Benedik. Nekaj izrazov je bilo zbranih tudi s pomočjo projekta Zelišča v Krajinskem parku Goričko. Informatorja sta bila zakonca Karel in Šarolta Holec iz Andovcev; oba sta se dolga leta ukvarjala s kmetijstvom, zato dobro poznata staro izraze za kmetijske stroje, orodja in pripomočke, s katerimi so nekoč obdelovali zemljo.
Ključne besede: dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, goričko podnarečje, števanovski govor, Andovci, kmetijsko izrazje, izvor besed
Objavljeno v DKUM: 17.07.2014; Ogledov: 1856; Prenosov: 277
.pdf Celotno besedilo (4,36 MB)

66.
MEDGENERACIJSKE RAZLIKE V RABI PREKMURSKEGA BESEDJA
Valerija Vegič, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Medgeneracijske razlike v rabi prekmurskega besedja zajema izsledke, v katerih smo želeli ugotoviti razlike v rabi prekmurščine v različnih raziskovalnih točkah vseh treh podnarečij v Prekmurju. Vanjo so vključeni informatorji uravnoteženega vzorca po starosti, spolu in podnarečjih. Pri raziskavi je bilo uporabljeno slikovno gradivo, ki je služilo kot pripomoček pri ugotavljanju dejanske rabe narečja v vsakdanjiku. K izrazitejšim rezultatom pa so pripomogli podani prekmurski izrazi, ki so temeljili na samem prepoznavanju prekmurskega besedja. V raziskavo so zajeti posnetki informatorjev, ki so zapisani po slušnem vtisu, rezultati pa so statistično prikazani po smiselnih kategorijah. S pridobljenimi rezultati je dokazano, da se prekmursko besedje z generacijami izgublja in počasi tone v pozabo.
Ključne besede: dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, prekmurska podnarečja, prekmursko besedje, izvor besed, medgeneracijske razlike
Objavljeno v DKUM: 11.06.2014; Ogledov: 1514; Prenosov: 242
.pdf Celotno besedilo (5,29 MB)

67.
LEDINSKA IN HIŠNA IMENA V IZBRANIH NASELJIH OBČINE RADLJE OB DRAVI
Lea Osrajnik, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Ledinska in hišna imena v izbranih naseljih občine Radlje ob Dravi so predstavljena ledinska in hišna imena v naseljih Spodnja Orlica, Sveti Anton na Pohorju in Vuhred. Na tem območju se govori severnopohorsko-remšniško narečje, ki spada v koroško narečno skupino. Gradivo je v osnovi pridobljeno z ustnimi viri, je slovarsko urejeno in zapisano v fonetični obliki. Ledinska imena so predstavljena po naslednjem vzorcu: geslo sestavlja poknjižena iztočnica, ki ji za ločevalnim znakom || sledi z znanstveno dialektološko transkripcijo zapisano in onaglašeno narečno ime v osnovni slovarski obliki (imenovalnik, rodilnik) ter mestnik. Temu sledijo slovnična oznaka za spol, kategorija imena (hdn, mtn, odn, oron, tpn) z opisom kraja in etimološki podatki o besedi. Hišna imena so razporejena v skupine glede na njihov izvor in zapisana v fonetični obliki. V oklepaju je zapisan uradni priimek, temu pa sledi kratka razlaga o izvoru imena. Etimološki podatki so črpani iz naslednjih priročnikov: Bezlajev Etimološki slovar slovenskega jezika (ESSJ), Slovenska vodna imena (SVI), Snojev Slovenski etimološki slovar (SES); razlage besed so prikazane s pomočjo Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) in Pleteršnikovega slovarja (Plet.). Ledinska in hišna imena so na tem območju dobro ohranjena, še vedno se prenašajo iz roda v rod. Zbrana imena so večinoma slovanskega izvora, zaradi bližine Avstrije je nekaj tudi germanizmov.
Ključne besede: dialektologija, koroška narečna skupina, severnopohorsko-remšniško narečje, Spodnja Orlica, Sveti Anton na Pohorju, Vuhred, ledinska imena, hišna imena.
Objavljeno v DKUM: 14.05.2014; Ogledov: 1961; Prenosov: 224
.pdf Celotno besedilo (3,44 MB)

68.
ČEVLJARSKO IZRAZJE V ROGAŠOVSKEM GOVORU
Sanja Mihalič, 2014, diplomsko delo

Opis: Pričujoče diplomsko delo z naslovom Čevljarsko izrazje v rogašovskem govoru prinaša narečno poimenovanje za čevljarsko izrazje v rogašovskem govoru prekmurskega goričkega podnarečja. Teoretični del prinaša po poglavjih glasoslovni in oblikoslovni oris rogašovskega govora, ki ga slovenska dialektologija uvršča v panonsko narečno skupino. Oris je ponazorjen s primeri. Vsa teoretična izhodišča, po posameznih jezikovnih ravninah, so podkrepljena z rezultati v praktičnem delu. Ključni segment pričujočega diplomskega dela predstavlja slovar zbranega čevljarskega besedja s pomočjo informatorja Geze Kisilaka, ki se še vedno ukvarja s čevljarstvom. Je edini pomurski čevljar, ki čevlje izdeluje ročno in po meri. Z izumiranjem rokodelskih obrti izginja tudi staro poimenovalno izrazje, zato ima njegovo ohranjanje čevljarstva velik pomen za kulturno in jezikovno dediščino. Posnetek je po slušnem vtisu zapisan s transkriptivno pisavo, rezultat pa predstavljen v abecednem slovarju. Zbrano čevljarsko besedje v abecednem slovarju je razvrščeno po abecednem vrstnem redu. Zapisani poknjiženi iztočnici sledi njena fonetično zapisana narečna ustreznica, v prvi in drugi slovarski obliki, in besednovrstna oznaka. Nato sledi pomenska razlaga besede, prevzeta po Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Vsaki besedi je dodan primer iz posnetega narečnega gradiva, v katerem je rabljen ta narečni termin. Zbrano narečno gradivo je analizirano s stališča etimologije ter primerjano z iztočnicami v temeljnih slovarjih slovenskega knjižnega jezika in novejših prekmurskih narečnih slovarjih. Dobljeni rezultati dokazujejo, da je izvorno besedje slovanskega izvora, prevzeto besedje pa so v največji meri germanske izposojenke. Obravnavano staro besedje pozna le najstarejša generacija govorcev, pa še tu se zgodi, da ne v celoti. Pojavlja se tudi sodobno besedje, ki ga je prinesla industrializacija in ga pozna tudi mlajša generacija. Rezultati bodo lahko doprinos nadaljnjim raziskavam tega narečja in čevljarskega izrazja.
Ključne besede: slovenski jezik, dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, rogašovski govor, čevljarsko izrazje.
Objavljeno v DKUM: 07.04.2014; Ogledov: 1902; Prenosov: 204
.pdf Celotno besedilo (3,55 MB)

69.
BESEDJE PO VPRAŠALNICI ZA SLOVENSKI LINGVISTIČNI ATLAS V IZBRANIH PREKMURSKIH GOVORIH
Mateja Sever, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Besedje po vprašalnici za Slovenski lingvistični atlas v izbranih prekmurskih govorih prinaša razlago narečne podobe in glasoslovni razvoj goričkega in ravenskega podnarečja v treh raziskovalnih točkah SLA (Slovenskega lingvističnega atlasa), na podlagi vprašalnice za SLA, ki obsega 357 vprašanj in je razdeljena v pet pomenskih polj. V diplomskem delu je najprej predstavljen geografski oris in predstavitev krajev, v katerih je potekalo zbiranje besedja. Temu sledi predstavitev glasoslovnih značilnosti prekmurskega govora in razlago goričkega in ravenskega podnarečja. Goričko podnarečje se govori na Goričkem, severno od Cankove, sem pa sodijo tudi Porabski govori. Ravensko podnarečje se govori v Cankovi, vse do Murske Sobote in naprej proti vzhodu. Poglavitni del diplomskega dela predstavlja analiza besedja, ki je bilo zbrano s pomočjo informatorjev v treh krajih; Grad, Večeslavci in Cankova. Govora vasi Grad in Večeslavci predstavljata goričko podnarečje, govor vasi Cankova pa ravensko podnarečje. Zbrano gradivo je urejeno, zapisano v fonetični obliki in s pomočjo strokovne literature natančno obdelano. Pojavljajo se besede, ki jih verjetno pozna samo še starejša generacija, posledica napredka pa se kaže prav v izginjanju starih besed in sprejetje novih, modernejših. Največ besed je slovanskega izvora, med izposojenkami pa je največ germanizmov, kar je posledica bližine avstrijske meje in sobivanje z nemško govorečo skupnostjo.
Ključne besede: dialektologija, prekmursko narečje, goričko podnarečje, ravensko podnarečje, etimologija.
Objavljeno v DKUM: 13.03.2014; Ogledov: 2416; Prenosov: 299
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

70.
SEVERNOŠTAJERSKI GOVOR V KRAJU KOZJAK NAD PESNIC IN ANALIZA DIALEKTIZMOV V ZAPISANIH PRAVLJICAH
Metka Roj, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Severnoštajerski govor v kraju Kozjak nad Pesnico in analiza dialektizmov v zapisanih pravljicah je prikazana narečna podoba kozjaškega govora. Uporabljeni sta bili metodi snemanja in zapisovanja v slovenski fonetični transkripciji. Na osnovi posnetega narečnega gradiva petih informatorjev, ki je bilo pridobljeno s pomočjo Vprašalnice za slovenski lingvistični atlas in strokovne literature, je kozjaški govor umeščen v narečno skupino. Predstavljeni so geografski in zgodovinski podatki o krajih v občini Zgornja Kungota. Osrednji del diplome predstavlja glasoslovna, oblikoslovna in skladenjska analiza ter besedje zapisanih pripovedi v posebni publikaciji z naslovom »Pravijo, da če..«, ki je nastala pod vodstvom Milene Lozar na Osnovni šoli Kungota. Pripovedi so bile izbrane naključno. Narejena je bila analiza štirih pripovedi starejših občanov Zgornje Kungote in treh pripovedi učencev, iz katerih je razvidno, da se prvotno narečje pri mlajših generacijah izgublja, medtem ko je med starejšo populacijo kozjaški govor še vedno ohranjen.
Ključne besede: Ključne besede: dialektologija, štajerska narečna skupina, severnoštajerski kozjaški govor, kraj Zgornja Kungota, narečne pripovedi, kozjaško besedje v pripovedih.
Objavljeno v DKUM: 28.01.2014; Ogledov: 1646; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici