| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


51 - 60 / 110
Na začetekNa prejšnjo stran234567891011Na naslednjo stranNa konec
51.
Glasoslovni in oblikoslovni oris dokležovskega govora
Renata Pucko, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Glasoslovni in oblikoslovni oris dokležovskega govora so predstavljene značilnosti omenjenega govora na treh ravninah, in sicer na glasoslovni, oblikoslovni in besedoslovni. Gradivo je zbrano s pomočjo Vprašalnice za slovenski lingvistični atlas in prostega govora informatorjev. Zbiranje gradiva se je odvijalo z metodo snemanja in zapisovanja s fonetično transkripcijo. V diplomskem delu so najprej predstavljene geografske, zgodovinske in kulturne značilnosti kraja Dokležovje ter okolice. Temu sledi predstavitev glasoslovnih značilnosti dokležovskega govora, ki ga uvrščamo v panonsko narečno skupino, natančneje v prekmursko narečje in južno oz. dolinsko podnarečje. V govoru je značilen monoftongično-diftongičen samoglasniški sistem, sestavljen iz dolgih, kratkih in nenaglašenih samoglasnikov, ki so možni v vseh besednih zlogih. Naglas je dinamičen oz. jakostni. Pri oblikoslovju so ohranjeni vsi trije spoli in vsa tri števila, v sklanjatvi samostalnika je ohranjenih vseh šest sklonov. Večina samostalnikov in pridevnikov se sklanja po nepremičnem naglasnem tipu. Končnica v moškem in srednjem spolu v dajalniku in mestniku ednine je -i, ženski spol pa ima v orodniku ednine končnico -of. Govor ne pozna preglasa za c, j, č, ž, š. Nenaglašeni deležnik na -l m. sp. se lahko končuje na -o ali -ú. V prislovnih oblikah najdemo veliko arhaičnih osnov. Besedje dokležovskega govora je predvsem slovansko. Med prevzetimi besedami prevladujejo germanizmi, nekaj manj je romanizmov in madžarskih ter hrvaških izposojenk.
Ključne besede: slovenski jezik, dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, dolinsko podnarečje, dokležovski govor, glasoslovje, oblikoslovje, besedišče
Objavljeno v DKUM: 30.10.2015; Ogledov: 1291; Prenosov: 213
.pdf Celotno besedilo (2,08 MB)

52.
Narečna podoba mariborskega predmestja
Zinka Zorko, 1989, izvirni znanstveni članek

Opis: The dialects of Maribor represent a contact between the various dialects of the Štajerska region: the Panonian, the "Slovenske gorice" and the "Kozjak" variant, the North-Styrian and the dialects of the Eastern and Northern part of the Pohorje.
Ključne besede: slovenščina, dialektologija, Maribor, mariborsko predmestje
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 790; Prenosov: 34
URL Povezava na celotno besedilo

53.
Dialektizmi v Prežihovi zbirki Samorastniki
Zinka Zorko, 1994, izvirni znanstveni članek

Opis: Ena najopaznejših značilnosti Prežihovih Samorastnikov so dialektizmi. Pisatelj je v svoje mojstrske in slikovite pripovedi vpletal posamezne narečne besede, izreke, ljudske modrosti in stalne besedne zveze, ki jih je poznal iz svojega kotuljskega govora. Z njimi je obogatil slovenski knjižni jezik in razširil meje našega vedenja in videnja z novim, živim ljudskim izročilom.
Ključne besede: slovenščina, dialektologija, koroška narečja, slovenska književnost, stilistika, dialektizmi, Samorastniki
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1393; Prenosov: 52
URL Povezava na celotno besedilo

54.
Daljšanje akuta v severovzhodnih slovenskih narečjih
Zinka Zorko, 1993, izvirni znanstveni članek

Opis: V severovzhodnih slovenskih narečjih z izgubljenim tonemskim nasprotjem (vzhodnokoroško, severnoštajersko in panonska narečja, ki so zahodno od črte Trate - Lenart - Ptuj - Macelj) sta se stari skrajšani akut na dolžini in novi akut na kračini podaljševala pozneje kot v osrednjih slovenskih narečjih, in sicer v različnem časovnem obdobju, v dvozložnicah drugače kot v trizložnicah, in z različnimi odrazi za ě, é in ó. Najmlajše je daljšanje v zahodnih panonskih narečjih, zato se tu lahko razlikujejo odrazi za vse akutirane od cirkumflektiranih samoglasnikov.
Ključne besede: jezikoslovje, slovenska narečja, slovenščina, dialektologija, glasoslovje, samoglasniki, akut, vzhodnokoroško narečje, severnoštajersko narečje, panonska narečja
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1200; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (3,91 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

55.
Razvoj soglasnikov v slovenskogoriškem narečju
Mihaela Koletnik, 2002, izvirni znanstveni članek

Opis: While the development of vowels in the Eastern Slovenske gorice subdialect differs from the Western one in preserving quantitative oppositions, the consonant system shows no significant differences. It contains the sonorants l, r, m, n, j, j, v (with the allophonic variants f and u) and the non-sonorants p, t, k, s, š, b, d, g, z, ž, č, f, c, x, thus differing from the standard literary system only in the development of a few individual sounds. The Proto-Slavonic t, l and l' merged into the central l. L before consonants also became l. The final -t is in the Eastern Slovenske gorice subdialect and the Ščavnica speech pronounced ul-ja in stressed syllables ('da:U, ko'si:ja) and -a:'nesa in other positions, while in the Western Slovenske gorice subdialect it is pronounced -ul-o in stressed syllables (vi'či:u, za'če:o), and -o in unstressed syllables ('di:elo). R does not differ from treatment in the standard literary language. R-r n-r ('ma:ntra) and r-r j-r ("fa:jmošter), the clusters črě- and žrě. The final -m -n (:'xodin, m-n m-l ('gü:mla); p-m p-n ('fi:špan/'fü:špan); m-n v-n ('vie:nda/'venda 'menda'). The analogic n: b'ri:emen, 'semen; rhynism: 'me:isnc, 'pa:jank. N´lost its palatal quality and became n ('ku:ostan), while in the initial position and between two consonants it lost its nasal quality and became the nasalized liquid j ('jiva, s'vi:ja). V is [v], and before voiceless non-sonorants and pauses it is f. V-m l-m: ('la:mo); metathesis in clusters umi-, ubi-('mu:jti, 'bu;jti). J appears also as a newly formed transitional sound. The non-sonorant system is the same as in the standard literary language. Voiced non-sonorants become voiceless in wordfinal position before a pause and in front of voiceless non-sonorants. Pt f(f'tič). The primary cluster dl- l ('vi:lce, 'vile). Tl, dl l (c'vie;la, fk'råla). Tl-dl kl-gl (g'le:itva, k'låčti); dn gn: g'na:r; g'nes. Xč šč/č (š'če:rka/'če:rka); in the Eastern Slovenske gorice subdialect xt st/št (s'te:ila/š'te:ila 'xotela) and the analogic -k -('du:kši). Sk šk (šk'rija, š'ku:orja), šč š (k'le:iše), z in front of j n' ž (ž'jive, ž'jo:u). In the Eastern Slovenjske gorice subdialect k ('ve:kši). F changes into v; it appears already in older and younger adopted words: b'ri:tof, 'cu:fali, 'fa:jn,'fa:rba
Ključne besede: dialektologija, slovenska narečja, slovenskogoriško podnarečje, fonetika, soglasniki
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1431; Prenosov: 39
URL Povezava na celotno besedilo

56.
Glasoslovni razvoj v slovenskogoriškem narečju
Mihaela Koletnik, 2003, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: slovenščina, dialektologija, slovenskogoriško narečje, glasoslovje
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1271; Prenosov: 132
URL Povezava na datoteko

57.
Izposojenke v prleškem vinogradniškem besedju
Mihaela Koletnik, 2006, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku so predstavljene izposojenke v narečnih vinogradniških poimenovanjih gomilskega in kapelskega prleškega govora. Od 549 zbranih poimenovanj jih je 95 (17,3%) prevzetih iz tujih jezikovnih sistemov. Največ jih je germenskega in romanskega izvora, zlasti za poimenovanje trte in vina, bolezni trte, gojenje trte, vinogradniška orodja in posodo.
Ključne besede: jezikoslovje, slovenščina, dialektologija, frazeologija, besedoslovje, izposojenke, narečno besedje, prleški govori, panonska narečja
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1504; Prenosov: 30
URL Povezava na celotno besedilo

58.
Teorija in praksa slovenskega narečnega slovaropisja : primer govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami
Peter Weiss, 1994, doktorska disertacija

Opis: publikacija ima kazalo; bibliografija pri nekaterih poglavjih; slovar: str. 115-335
Ključne besede: jezikoslovje, slovenščina, narečja, dialektologija, Zadrečka dolina, slovaropisje, narečni slovarji, disertacije
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 2054; Prenosov: 42
URL Povezava na celotno besedilo

59.
Slovenian dialect (tehnical) lexicography
Mihaela Koletnik, Anja Benko, 2012, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Ključne besede: jezikoslovje, dialektologija, narečna leksikografija, narečni strokovni slovar, panonska narečna skupina, koroška narečna skupina
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1347; Prenosov: 38
URL Povezava na celotno besedilo

60.
Pletarsko besedje v vasi Hotiza : diplomsko delo
Janja Zver, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Pletarsko besedje v vasi Hotiza prinaša geografski in zgodovinski oris kraja, predstavlja regionalno etnološko dejavnost pletarstva in se osredotoča na narečno pletarsko izrazje. Študija je zato zanimiva tako za jezikoslovce in etnologe kot tudi za prebivalce tega območja. Naselje Hotiza leži na Dolinskem, ob magistralni cesti Lendava-Murska Sobota, tik ob hrvaško-slovenski državni meji. Vas se v zapisih prvič omenja leta 1389 z imenom Hotyza, kasneje tudi Hodica, kar naj bi pomenilo kraj prehoda čez reko Muro. V tem ravninskem ob murskem svetu odlično uspeva značilna panonska vegetacija, ki ponuja pestro izbiro materiala za najrazličnejše domače dejavnosti. V vasi je med pletarskimi dejavnostmi tako najbolj ohranjeno pletenje cekarjev iz koruznega ličja in pletenje košar iz vrbovine. V veščih rokah posameznih pletarjev in pletark še danes nastajajo različne pletarske mojstrovine. Hotiški govor uvrščamo k prekmurskemu dolinskemu podnarečju, katerega značilnosti se odražajo tudi v narečnem pletarskem izrazju, v diplomskem delu predstavljenemu v obliki slikovno-besednega slovarčka. Avdiovizualno gradivo, zbrano na terenu s pomočjo dveh informatorjev, je s pomočjo strokovne literature natančno obdelano in zapisano z znanstveno dialektološko transkripcijo. Ker gre za obmejno področje, so v leksiki vidni precejšnji medjezikovni stiki. Ob temeljnem slovanskem izrazju so v hotiškem govoru opazni tudi germanizmi in madžarizmi, v manjšem številu pa tudi hrvatizmi. Narečno pletarsko besedje predstavlja pomemben segment naše kulturne dediščine, zato bi bilo prav, da ga ohranimo zdaj, ko je še živo. Upam, da bo k temu vsaj delno pripomogla tudi moja študija.
Ključne besede: slovenščina, narečja, Hotiza, dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, pletarsko besedje, diplomska dela
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 921; Prenosov: 71
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.62 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici