| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 110
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
41.
VINOGRADNIŠKO IZRAZJE GORENJE PIROŠICE
Ines Sikošek, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Vinogradniško izrazje Gorenje Pirošice so zajeti rezultati preučevanja vinogradniškega izrazja, ki so ga v preteklosti in ga še danes uporabljajo v vasi Gorenja Pirošica ter glasoslovne in oblikoslovne značilnosti govora omenjene vasi. Gradivo je zbrano s pomočjo Vprašalnice za Slovenski lingvistični atlas in prostega govora informatorja. Na podlagi tega sem sestavila in napisala abecedni slovar vinogradniškega izrazja. S preučevanjem strokovne literature sem v prvem delu diplomske naloge najprej opisala nekatere značilnosti, povezane z vinogradništvom (zgodovino, sorte vin, vinogradne okoliše, vino in zdravje), nato pa s pomočjo narečnega besedila in literature govor Gorenje Pirošice umestila v narečni prostor. Sledijo glasoslovne značilnosti in posebnosti v oblikoslovju. Drugi, obsežnejši del diplome, pa sem posvetila zapisu vinogradniške vprašalnice in sestavi samega slovarja. V abecednem slovarju je 180 gesel, od tega največ samostalnikov. Vanj je vključeno vse, kar je povezano z vinogradništvom, od začetka obdelave zemlje do končnega nastanka vina. Narečni izrazi, ki so se uporabljali v preteklosti, so predvsem mladim manj poznani. Slovar zajema tudi prevzete besede, največ je germanizmov. Na koncu geselskega članka je zapisano, ali sta izraz in njegov pomen zapisana v SSKJ-ju ali v Pleteršnikovem slovarju.
Ključne besede: dialektologija, štajerska narečna skupina, sevniško-krški govor, Gorenja Pirošica, vinogradniško izrazje
Objavljeno v DKUM: 30.05.2016; Ogledov: 1247; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (2,33 MB)

42.
ODRAZ MEDJEZIKOVNIH STIKOV V ŠALOVSKEM BESEDJU
Kornelija Flisar, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Odraz medjezikovnih stikov v šalovskem govoru prinaša narečno podobo vasi Šalovci in je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so predstavljene geografske, zgodovinske in kulturne značilnosti vasi Šalovci. V nadaljevanju sledi predstavitev značilnosti prekmurskega narečja ter podrobnejši glasoslovni oris goričkega podnarečja, kamor spada šalovski govor. V empiričnem delu smo na podlagi vprašalnice za Slovenski lingvistični atlas (SLA) zbrali besedje iz pomenskega polja kmetija, ki se deli na dva sklopa, in sicer (1) kmečka hiša in (2) kmečko orodje in kmečka opravila. Besedje smo s pomočjo informatorja zbrali v vasi Šalovci, ki leži na skrajnem severovzhodu Prekmurja, in tako spada v prekmursko narečje in v goričko podnarečje. Zbrano besedje smo fonološko transkribirali in s pomočjo strokovne literature analizirali ter ugotavljali izvor posamezne besede. Največ besed je slovanskega izvora, sledijo izposojenke iz nemškega in madžarskega jezika.
Ključne besede: slovenski jezik, dialektologija, prekmursko narečje, goričko podnarečje, šalovski govor, kmetijsko izrazje, izvor besed
Objavljeno v DKUM: 24.05.2016; Ogledov: 1332; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

43.
ODRAZ MEDJEZIKOVNIH STIKOV V BESEDJU S POMENSKEGA POLJA KMETIJA V OPLOTNIŠKEM GOVORU
Aleksandra Vanček, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Odraz medjezikovnih stikov v besedju s pomenskega polja kmetija v oplotniškem govoru je v obsegu, določenim z vprašalnico za Slovenski lingvistični atlas (v nadaljevanju SLA), predstavljeno besedje, ki v oplotniškem govoru poimenuje prostore in opremo v kmečki hiši, gospodarska poslopja in kmečka opravila ter orodje. Najprej so predstavljene geografske, zgodovinske, naravne in kulturne značilnosti kraja, nato pa še kmetijstvo in kmečko življenje v občini Oplotnica ter razvoj nekaterih industrijskih panog na tem območju. Sledi narečna umestitev oplotniškega govora, ki spada k štajerski narečni skupini, in sicer k južnopohorskim govorom. Natančneje smo prikazali glasoslovne in oblikoslovne značilnosti obravnavanega govora, za katerega je značilno nagnjenje k diftongizaciji dolgih vokalnih fonemov, množico starih besed pa nam ponujajo nepregibne besedne vrste. Glavni del diplomskega dela predstavlja slovar zbranega narečnega besedja. Narečno gradivo smo zbrali na terenu s pomočjo vprašalnika za SLA. V Dialektološki sekciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani so vprašanja razvrstili v smiselne sklope »hiša« (29 vprašanj), »prostori in oprema v hiši« (27 vprašanj), »gospodarska poslopja in kmečko dvorišče« (38 vprašanj), »kmečka opravila« (18 vprašanj), »drugo« (16 vprašanj), »orodje« (95 vprašanj). Posneli smo opravljene pogovore z informatorji in zbrano gradivo uredili v slovarsko obliko. Gre za slovar, ki obsega 194 gesel, med gesli prevladujejo samostalniki. Rezultati kažejo, da je po izvoru besedje v glavnem izvornoslovansko, med prevzetimi besedami pa jih je največ iz germanskega jezika.
Ključne besede: dialektologija, južnopohorski govor, oplotniški govor, kmečka materialna in kulturna dediščina, kmetijsko izrazje.
Objavljeno v DKUM: 24.05.2016; Ogledov: 1124; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (1,91 MB)

44.
BESEDJE ZA KMEČKO HIŠO IN ORODJE V IZBRANIH PREKMURSKIH GOVORIH
Laura Cipot Hari, 2016, diplomsko delo

Opis: POVZETEK V diplomskem delu z naslovom Besedje za kmečko hišo in orodje v izbranih prekmurskih govorih je bilo s pomočjo vprašalnice za SLA zbrano besedje iz pomenskih polj »kmečka hiša (prostori, oprema, kuhinjski pribor, gospodarska poslopja, kmetija)« in »kmečko orodje, kmečka opravila in drugo«. V prvem sklopu je 101 vprašanje, v drugem pa 134 vprašanj. Zbiranje gradiva je potekalo v štirih vaseh, od katerih so tri zajete v mrežo točk za SLA: v T1 (Lukačevcih ‒ moja domača vas), SLA 388 (Gorica), SLA 402 (Šalovci) in SLA 400 (Križevci v Prekmurju). Govor prvih dveh vasi uvrščamo v osrednje ‒ ravensko podnarečje, govor drugih dveh pa v severno ‒ goričko podnarečje, ki se skupaj z južnim ‒ dolinskim podnarečjem uvrščata v prekmursko narečje. Besedje je posneto z digitalnim diktafonom, zapisano v fonetični obliki ter etimološko pojasnjeno s pomočjo etimoloških slovarjev, prevzete besede pa s pomočjo slovensko-nemškega in nemško-slovenskega ter slovensko-madžarskega in madžarsko-slovenskega slovarja. Opravljena je tudi analiza gradiva, ki kaže, da je skoraj tri četrtine zbranega besedja slovanskega izvora, slaba četrtina besedja je prevzetega, od tega je največ germanizmov, sledijo madžarizmi, najmanj je romanizmov. Sedem izrazov je neznanega izvora. Več prevzetega besedja je v prvem sklopu »kmečka hiša (prostori, oprema, kuhinjski pribor, gospodarska poslopja, kmetija)«. Izsledki analize kažejo, da bližina Madžarske ni bistveno vplivala na prekmurščino, je pa veliko večji pečat v prekmurskem jeziku in obravnavanih podnarečjih pustilo sobivanje z nemško skupnostjo v preteklosti.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: dialektologija, prekmursko narečje, ravensko podnarečje, goričko podnarečje, etimologija.
Objavljeno v DKUM: 26.04.2016; Ogledov: 1239; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

45.
BESEDJE ZA HIŠO IN GOSPODARSKA POSLOPJA PO VPRAŠALNICI ZA SLOVENSKI LINGVISTIČNI ATLAS V IZBRANIH SLOVENSKOGORIŠKIH GOVORIH
Irena Ivanek, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Besedje za hišo in gospodarska poslopja po Vprašalnici za Slovenski lingvistični atlas v izbranih slovenskogoriških govorih obsega geografske in zgodovinske podatke o krajih, v katerih se je delala raziskava s pomočjo Vprašalnice za slovenski lingvistični atlas (SLA), katera obsega 184 vprašanj in je razdeljena na dve pomenski polji. Raziskava je temeljila na raziskovanju in primerjanju besedja v petih vaseh: Nasova, Lešane, Lomanoše, Plitvički Vrh in Spodnja Ščavnica. Te vasi so bile izbrane, ker ležijo na ali ob Apaškem polju, kjer je zaradi različnih zgodovinskih okoliščin težko najti avtohtone prebivalce, zato se je raziskava osredotočila na njegovo obrobje. Po predstavitvi geografskih in zgodovinskih podatkov sledi osrednji del diplomske naloge, in sicer analiza besedja, ki je bilo zbrano s pomočjo informatorjev v prej omenjenih vaseh. Gradivo je bilo posneto in nato zapisano v dialektološki transkripciji. Gradivo se je analiziralo in nato primerjalo med posameznimi kraji. Krajevni govor vasi, vključenih v raziskavo, se uvršča v vzhodno slovenskogoriško podnarečje, to pa uvrščamo v panonsko narečno skupino. Najti je besede, ki so poznane le še starejši populaciji. V besedju se pojavlja veliko germanizmov, kar je posledica bližine avstrijske meje in pa tudi priseljevanj.
Ključne besede: slovenski jezik, dialektologija, panonska narečna skupina, slovenskogoriško narečje, besedje za hišo in gospodarska poslopja.
Objavljeno v DKUM: 15.02.2016; Ogledov: 1307; Prenosov: 195
.pdf Celotno besedilo (2,77 MB)

46.
Primerjalni narečni strokovni (slikovni) slovar za besedje s tematskega področja vrt in sadovnjak v izbranih govorih panonske in koroške narečne skupine
Mihaela Koletnik, Anja Benko, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku v obliki primerjalnega narečnega slovarja predstavljamo besedje s tematiko vrt in sadovnjak. Primerjava je narejena na vzorcu izbranih govorov koroške in panonske narečne skupine, ki se zemljepisno ne stikata. Vsi dosedanji narečni slovarji (okoli 30 jih je) so omejeni na govor enega izbranega kraja ali regionalnega področja. Slovenci narečnega strokovnega (slikovnega) slovarja, ki primerja govore različnih narečnih skupin, še nimamo. Gre torej za novost v slovenskem narečnem slovaropisju.
Ključne besede: slovenščina, slovenska narečja, dialektologija, primerjalni narečni slovarji, strokovni slovarji, prekmursko narečje, koroško narečje
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1650; Prenosov: 35
URL Povezava na celotno besedilo

47.
Oblikoslovna raznolikost v sevniško-krškem govoru glede na (ne)mestno okolje
Melita Zemljak Jontes, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Govor večjih krajev zaradi različnih vzrokov običajno teži k nadnarečnosti. Prispevek prikazuje razlike v rabi končnic samostalnikov vseh treh spolov glede na knjižne oblikoslovne paradigme, upoštevajoč mestno okolje treh izbranih regionalnih središč in njihovega nemestnega zaledja sevniško-krškega govora oz. podnarečja posavskega štajerskega narečja. Izkaže se, da so knjiž ne ali vsaj nadnarečne končnice v središčih relativno redke; variantnost samostalniških končnic tako ni sistemska razlikovalna značilnost glede na mestno oz. nemestno okolje.
Ključne besede: slovenščina, dialektologija, sevniško-krški govor, nemestno okolje, samostalniške končnice
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1578; Prenosov: 58
URL Povezava na celotno besedilo

48.
Besedje iz pomenskega polja "kmetija - prostori in oprema v hiši, gospodarska poslopja" v slovenskogoriškem narečju
Mihaela Koletnik, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku je v obsegu, določenem z vprašalnico za Slovenski lingvistični atlas (SLA), predstavljeno besedje, ki v slovenskogoriškem narečju poimenuje prostore in opremo v kmečki hiši, gospodarska poslopja in kmečka opravila. V šestih krajevnih govorih, zajetih v mrežo krajev za SLA, smo zbrali 192 različnih odgovorov na 128 vprašanj: v Šentilju v Slovenskih goricah (T363), na Zgornji Velki (T364), na Kremberku (T365), v Spodnji Voličini (T366), pri Negovi (T367) in v Črešnjevcih (T368).
Ključne besede: slovenščina, kmečka materialna dediščina, kulturna dediščina, dialektologija, panonska narečna skupina, slovenskogoriško narečje, Slovenski lingvistični atlas
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 2243; Prenosov: 67
URL Povezava na celotno besedilo

49.
Skladnja v panonski narečni skupini
Alenka Valh Lopert, Zinka Zorko, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: V razpravi so predstavljene skladenjske značilnosti govorjenih besedil v prekmurščini, prleščini, slovenskogoriškem in haloškem narečju, in sicer zgradba enostavčnih in zloženih povedi, besednoredne posebnosti, vezniška sredstva, zlasti priredni in podredni vezniki, ter prislovi. V uvodu je osvetljeno glasoslovje in oblikoslovje panonske narečne skupine. Dodana je skladenjska jezikovna analiza dveh prekmurskih leposlovnih del, zapisanih v prekmurskem knjižnem jeziku in v slovenskem knjižnem zbornem jeziku.
Ključne besede: slovenščina, dialektologija, glasoslovje, oblikoslovje, upovedovanje
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1111; Prenosov: 49
URL Povezava na celotno besedilo

50.
BESEDJE S POMENSKEGA POLJA »KMETIJA« V IZBRANIH PREKMURSKIH GOVORIH
Marisa Drvarič, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Besedje s pomenskega polja »Kmetija« v izbranih prekmurskih govorih je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega dela in slovarčka zbranega gradiva po vprašalnici za SLA. V teoretičnem delu sta predstavljena zgodovinski in geografski oris Prekmurja in predstavitev kraja Petanjci, Puconci in Dolnja Bistrica. Nato sledi opis narečne podobe Prekmurja, z natančno predstavitvijo glasovnega orisa vseh treh podnarečij prekmurskega narečja: ravenskega, dolinskega in goričkega. V slovarčku smo se na podlagi vprašalnice za SLA (Slovenskega lingvističnega atlasa), in sicer za besedje iz pomenskega polja "kmetija - prostori in oprema v hiši, gospodarska poslopja" osredotočili na podobnosti in razlike v besedju obravnavanih govorov. Besedje je bilo zbrano s pomočjo informatorjev v treh krajih: Petanjci, Puconci in Dolnja Bistrica. Od tega govora vas Petanjci in Puconci predstavljata ravensko podnarečje, govor vasi Dolnja Bistrica pa dolinsko podnarečje. Zbrano gradivo smo po slušnem vtisu transkribirali in s pomočjo strokovne literature natančno analizirali.
Ključne besede: slovenski jezik, dialektologija, prekmursko narečje, kmetijsko izrazje, Slovenski lingvistični atlas
Objavljeno v DKUM: 30.10.2015; Ogledov: 1478; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici