| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 110
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
31.
Vinogradniško besedje v oplotniškem govoru
Natalija Kovše, 2016, diplomsko delo

Opis: V krajih občine Oplotnica je vinogradništvo pomembna kmetijska panoga, pri kateri se je v zadnjih desetletjih način dela močno spremenil. Spremembe so vinogradnikom delo sicer olajšale, se je pa zaradi novosti izgubilo veliko običajev, povezanih z delom v vinogradu in s pridelavo ter z uživanjem vina, s tem pa počasi tonejo v pozabo tudi besede za poimenovanje rastlin, orodja, prostorov, opravil, predmetov in pojavov, povezanih z vinogradništvom, vinarstvom, s kletarstvom in sodarstvom. Da starejše vinogradniške besede ne bi prehitro utonile v pozabo, je nastalo diplomsko delo z naslovom Vinogradniško besedje v oplotniškem govoru, v katerem je predstavljena terminologija, ki jo uporabljajo oplotniški vinogradniki. Poleg vinogradniškega besedja, ki je zapisano v praktičnem delu diplomskega dela, so v teoretičnem delu predstavljene zgodovinske in družbeno-geografske značilnosti Oplotnice ter oplotniške turistične točke in objekti. Podan je tudi glasoslovni in oblikoslovni oris oplotniškega govora. Diplomsko delo je tako sestavljeno iz dvanajstih poglavij. Med njimi jedro dela predstavlja osmo poglavje s terminološkim slovarjem oplotniškega vinogradniškega besedja. V slovarju je 399 iztočnic, in sicer so v njem zajete besede iz pomenskega polja vinogradništvo in splošno besedje, ki sta ga v govoru uporabljala informatorja Gregor Vodovnik, vinogradnik iz Gorice pri Oplotnici, in Jože Marčič, sodar iz Lačne Gore. Slovar vsebuje besede, ki so v aktivni rabi, kot tudi besede, ki izginjajo iz vsakodnevne rabe in se jih spomnijo samo še starejši ljudje. Narečno gradivo je zbrano s pomočjo Vprašalnice za vinogradništvo. Besedilo je bilo pripravljeno z vnašalnim sistemom ZRCola (http://ZRCola.zrc-sazu.si), ki ga je na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU v Ljubljani (http://www.zrc-sazu.si) razvil dr. Peter Weiss.
Ključne besede: dialektologija, štajersko narečje, oplotniški govor, vinogradniško besedje, terminološki slovar
Objavljeno v DKUM: 29.09.2016; Ogledov: 1265; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (12,16 MB)

32.
VINOGRADNIŠKA TERMINOLOGIJA V ZAGORCIH
Brigita Bec, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Vingradniška terminologija v Zagorcih je najprej predstavljen razvoj vingradništva na Slovenskem ter v vinorodnem okolišu Slovenske gorice, geografsko in zgodovinsko sta orisana kraj Juršinci in vas Zagorci, poudarek je na razvoju trsničarstva in vinogradništva na tem območju, podrobneje sta predstavljena glasoslovni in oblikoslovni razvoj govora v Zagorcih, ki je dialektološko uvrščen v srednjeprleški govor. S pomočjo snemanja in zapisovanja je bilo zbrano vinogradniško besedje, ki se govori v Zagorcih. Besedje je bilo zbrano s pomočjo informatorja, trsničarja Janka Beca, ki se s trsničarstvom ukvarja že več desetletij, družinsko tradicijo je pred leti prevzel sin Roman Bec. Trsničarstvo ima v družini stare korenine, zato je še slišati stare izraze, kot so "cühta", "žehtar" in "pintar", ker pa je napredek vedno hitrejši in so stare lesene preše že pred desetletji zamenjale moderne hidravlične stiskalnice, lesene koše za grozdje so zamenjale plastične kadi, putarje so nadomestili traktorji, leseni sodi za vino so prava redkost in služijo bolj kot okras, narečna govorica vse bolj izginja. Zbrana besedila so tako zapisana v narečni transkripciji in s pomočjo strokovne literature natančno obdelana in analizirana. Na podlagi gradiva in analiz je nastal slovar, ki obsega 236 izročnic, ki so razvrščene po abecednem redu. Geslu, ki je zapisano v knjižnem ali poknjiženem jeziku, sledi zapis besede v fonetični obliki, nato razlaga pomena, primer iz narečnega pripovedovanja in izvor. Ugotovljeno je bilo, da je večina besed slovanskega izvora, Besede, ki so prevzete, so zaradi bližine nemške govorice in pogostih stikov z nemško govorečimi v največji meri prevzete iz nemščine, nekatere besede pa so tudi romanskega izvora, saj so z vinogradništvo na naših tleh prvi začeli že Rimljani in Kelti pred približno 2400 leti.
Ključne besede: slovenski jezik, dialektologija, panonska narečna skupina, prleško narečje, vinogradniška terminologija
Objavljeno v DKUM: 13.09.2016; Ogledov: 1311; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (732,54 KB)

33.
UPORABA PREDLOGOV PRI POIMENOVANJU KRAJEV V OBČINI VIDEM
Stanislava Murko, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Uporaba predlogov pri poimenovanju krajev v občini Videm je predstavljen predlog, ki je nepolnopomenska besedna vrsta. Predstavljen je s pomočjo slovnic Jožeta Toporišiča Slovenska slovnica (2004), Antona Breznika Slovenska slovnica za srednje šole (1916) ter slovnice Antona Bajca, Rudolfa Kolariča, Mirka Rupla in Jakoba Šolarja Slovenska slovnica (1956). Analiza zajema primerjavo definicij in vezavo predloga s skloni. Delo obravnava in predstavi termine, kot so krajevna skupnost, katastrska občina, občina, ledinsko ime in knjižna norma. Na območju občine Videm so za izbrane krajevne skupnosti Pobrežje, Videm in Leskovec pridobljena ledinska imena. V KS Pobrežje in delu KS Videm se govori prleško narečje, v KS Leskovec in drugem delu KS Videm pa se govori haloško narečje. Gradivo je bilo pridobljeno z ustnimi viri in pisno z Geodetske uprave. V diplomskem delu je najprej zapisana poknjižena iztočnica, tej pa za ločevalnim znakom || sledi znanstvena dialektološka transkripcija narečnega ali krajevnega imena. Sledita slovnični oznaki za spol in število ter kategorija imena. Pri krajevnih imenih je navedena glede na normo slovenskega knjižnega jezika ustrezna raba predlogov. Krajevna imena so razdeljena po krajevnih skupnostih, na začetku je vedno navedeno krajevno ime naselja, od koder je informator doma. Ledinska imena si sledijo po abecednem vrstnem redu. Zbrana ledinska imena so razložena s pomočjo etimoloških podatkov, ki so v večini pridobljeni iz Snojevega Slovenskega etimološkega slovarja (SES), Slovenskega etnološkega leksikona (SEL), Pleteršnikovega slovarja (Plet.), Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ), Krajevnega leksikona Slovenije (KLS) in drugih. Pri razlagi so pomagali tudi podatki, pridobljeni na Geodetski upravi in iz pripovedovanja informatorjev, ki ta imena še uporabljajo. Analizirana je tudi raba predlogov. S pomočjo zbranih ledinskih imen se da razbrati del dogajanja, značilnosti območja in sprememb, ki so se na izbranih geografskih območjih dogajala skozi zgodovino.
Ključne besede: predlog, knjižna norma, haloško narečje, prleško narečje, dialektologija, ledinsko ime
Objavljeno v DKUM: 26.08.2016; Ogledov: 1299; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (906,83 KB)

34.
ŠAVRINKA V DRUŽINI IN VAŠKI SKUPNOSTI TER NJEN GOVOR
Špela Vozelj, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je Šavrinka obravnavana iz etnološkega in dialektološkega zornega kota. Za lažjo orientacijo je sprva predstavljen zgodovinsko-družbeni okvir s prikazanimi razmerami v slovenski Istri, kjer je Šavrinka živela in delovala. Potrebno je poudariti, da so za namen diplomskega dela zgodovinska dejstva poenostavljena, a še vedno avtentična. Zajeti so namreč podatki, ki so relevantni za namen dela. Ker enotnega poimenovanja o tem,kdo je Šavrinka, v literaturi ni, so prikazane različne definicije. Na terenu je bila izvedena raziskava, ki je iskala odgovore na vprašanja o tem, kako ljudje danes vidijo to popotno trgovko, kaj vse je delala, kje je živela, kakšna je bila njena družina in njen govor. Namen dela je tudi primerjati Šavrinko z ostalimi ženskami, ki so živele v Sloveniji v tistem času, kajti v tem kontekstu je bila vsekakor drugačna od ostalih. Šavrinka je komunicirala v narečnem govoru svojega časa, zato je njen govor umeščen v dialektološki kontekst in ker je na tem področju v zadnjem času mnogo novih raziskav, je nekaj besed namenjenih tudi temu, saj eno slovensko istrsko podnarečno skupino imenujemo šavrinsko podnarečje.
Ključne besede: etnologija, socialni položaj žensk v prvi polovici 20. stoletja, delovne migracije, dialektologija, primorska narečna skupina, šavrinski govor
Objavljeno v DKUM: 27.07.2016; Ogledov: 3452; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

35.
VINOGRADNIŠKA TERMINOLOGIJA V KRAJIH SELO NA GORIČKEM IN SEBEBORCIH
Tjaša Varga, 2016, diplomsko delo

Opis: Moje diplomsko delo z naslovom Vinogradniška terminologija v krajih Selo na Goričkem in Sebeborcih je sestavljeno iz dveh delov, in sicer teoretičnega dela in slovarčka zbranega gradiva po vprašalnici za vinogradniško terminologijo. V teoretičnem delu sem predstavila zgodovino Prekmurja in pregled poimenovanja prekmurskega narečja obeh krajev in podala glasovni oris prekmurskega goričkega podnarečja. V slovarčku sem se na podlagi vprašalnice osredotočila na podobnosti in razlike obravnavanih govorov. Besedje sem zbrala s pomočjo dveh informatorjev. Oba govora spadata v goričko podnarečje. Zbrano gradivo sem po slušnem vtisu zapisala in analizirala s pomočjo strokovne literature.
Ključne besede: slovenski jezik, dialektologija, panonska narečna skupina, goričko podnarečje, vinogradniška terminologija.
Objavljeno v DKUM: 13.06.2016; Ogledov: 1115; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

36.
GOVOR V RAZVANJU
Tadeja Kolar, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prikazuje značilnosti govora vasi Razvanje, ki leži na jugovzhodnem delu občine Maribor. Namen diplomskega dela je poiskati narečne značilnosti govora in jih analizirati na posameznih jezikovnih ravneh. Pri analizi narečnih značilnosti sem izhajala iz Vprašalnice za slovenski lingvistični atlas ter pripovedovanja informatorjev. Razvanjski govor uvrščamo v severnoštajersko narečje, natančneje v vzhodnopohorski govor. Za razvanjski govor so tako kot za ostala severnoštajerska narečja značilni samo dolgi naglašeni samoglasniki, ki so se razvili tudi v dvoglasnike. Soglasniki so ohranjeni, nekateri izgubijo zvenečnost, ohranjeni sta tudi skupini čre- in žre-. Samostalniki in pridevniki v ednini ločijo vse tri spole. Posebnost so samostalniki srednjega spola, ki se v dvojini in množini feminizirajo ali (redkeje) maskulinizirajo. Večina samostalnikov se sklanja po nepremičnem naglasnem tipu. V razvanjskem govoru se uporablja samo določna oblika pridevnika, za katerega je značilno predvsem opisno stopnjevanje, medtem ko je stopnjevanja z obrazili manj. Značilna je uporaba kratkega nedoločnika, medtem ko se dolgi nedoločnik skoraj ne uporablja oz. se uporablja v zelo redkih primerih. Za razvanjski govor so značilne enostavne dvostavčne povedi, stavčni členi stojijo na različnih mestih v povedih, pogosto se uporablja veznik pa. Priredja in podredja se uporabljajo enako kot v knjižnem jeziku. V govoru je veliko narečnih in prevzetih besed, predvsem iz nemškega jezika.
Ključne besede: dialektologija, štajerska narečna skupina, vzhodnopohorski govor, Razvanje, razvanjski govor.
Objavljeno v DKUM: 13.06.2016; Ogledov: 1597; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

37.
BESEDJE IZ POMENSKEGA POLJA „KMETIJA“ V PRAGERSKEM, HOTINJSKEM IN DUPLEŠKEM GOVORU
Ines Vidonja, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom „Besedje iz pomenskega polja „kmetija“ v pragerskem, hotinjskem in dupleškem govoru“, je predstavljeno besedje, ki v srednještajerskem, vzhodnopohorskem in zahodnem slovenskogoriškem narečju poimenuje prostore in opremo v hiši, gospodarska poslopja, kmečko dvorišče in orodja. Odgovore smo v obsegu, določenim z vprašalnico za SLA, zbrali v treh različnih krajevnih govorih, in sicer pragerskem (T1), hotinjskem (T2) in dupleškem (T3). V diplomskem delu so najprej predstavljene geografske, zgodovinske in kulturne značilnosti krajev. Nato sledi umestitev teh krajev v narečne skupine, narečja in govore ter predstavitev glasoslovnega orisa posameznega narečja. Poglavitni del diplomskega dela predstavlja zbiranje narečnega izrazja po vprašalnici za SLA, ki jo je poslala mentorica doc. dr. Mihaela Koletnik. Zbrano besedje je zapisano v fonetični obliki in s pomočjo strokovne literature natančno obdelano. Dodana je tudi pomenska razlaga po SSKJ, nato sledi razlaga izvora besede po SES.
Ključne besede: dialektologija, panonska narečna skupina, štajerska narečna skupina, zahodno slovenskogoriško narečje, srednještajersko narečje, vzhodnopohorsko narečje, kmečka, materialna in kulturna dediščina
Objavljeno v DKUM: 13.06.2016; Ogledov: 1334; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

38.
BESEDJE PO VPRAŠALNICI ZA SLOVENSKI LINGVISTIČNI ATLAS V IZBRANIH GOVORIH ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
Dominika Portić, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno besedje po vprašalnici za Slovenski lingvistični atlas (SLA), in sicer besedje iz pomenskega polja kmetija – prostori in oprema v hiši ter gospodarska poslopja in besedje iz pomenskega polja orodje. Gradivo je bilo zbrano v petih krajih Zgornje Savinjske doline, ki so vključeni v mrežo raziskovalnih točk za SLA. Ti kraji so Mozirje, Nizka, Ljubno ob Savinji, Luče in Gornji Grad. Osredotočili smo se na geografski, kulturni in zgodovinski oris Zgornje Savinjske doline. Kraji, kjer je bilo gradivo zbrano, so podrobneje predstavljeni. Naloga prinaša tudi glasoslovni oris narečja in nekatere oblikoslovne posebnosti. Zbrano besedje je fonetično zapisano, analizirano s pomočjo različnih slovarjev in grafično predstavljeno. Razvidno je, da se za pomene, po katerih se sprašuje, v zgornjesavinjskem narečju uporablja 291 različnih leksemov. Največ jih ima slovanski izvor, kar je razvidno že iz analize enobesednih leksemov, kjer ima tak izvor 71 % besedja, ki se navezuje na pomensko polje hiša oz. kmetija in 75 % besedja, ki se navezuje na pomensko polje orodje. Nekaj besedja je prevzetega tudi iz germanskih in romanskih jezikov. Geografska zaprtost doline je močno vplivala na narečje, ki je ohranilo veliko starega besedja in arhaičnih značilnosti, zato je zbiranje gradiva pomembno za ohranjanje jezikovne kulturne dediščine.
Ključne besede: Dialektologija, štajerska narečna skupina, zgornjesavinjsko narečje, kmečka materialna in kulturna dediščina, kmečka orodja, Slovenski lingvistični atlas.
Objavljeno v DKUM: 13.06.2016; Ogledov: 1236; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (7,43 MB)

39.
ČEVLJARSKO IZRAZJE V TURNIŠKEM GOVORU
Janja Žalik, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Čevljarsko izrazje v turniškem govoru prinaša narečno poimenovanje za čevljarsko izrazje v turniškem govoru prekmurskega dolinskega podnarečja. V teoretičnem delu sem najprej predstavila zgodovinski in geografski oris domačega kraja, kraja Turnišče. Nato sem natančneje prikazala glasoslovni in oblikoslovni oris turniškega govora, ki spada v prekmursko narečje, natančneje v dolinsko ali južno podnarečje. Oris je ponazorjen s primeri. Na kratko sem predstavila tudi razvoj čevljarstva v Sloveniji in zgodovino ter razvoj čevljarske obrti v Turnišču, ki je središče čevljarstva v Prekmurju. V Turnišču se čevljarstvo ohranja preko dejavnosti čevljarskega muzeja in organizirane oblike združevanja čevljarjev ter njihovih simpatizerjev – čevljarskega ceha. Osrednji del diplomskega dela predstavlja abecedni slovar zbranega čevljarskega besedja s pomočjo informatorja g. Jožeta Zavca iz Renkovcev, zelo znanega čevljara iz domače občine; le-ta se trenutno s čevljarstvom ukvarja le toliko, da si zapolni svoj prosti čas. Rokodelske obrti počasi izumirajo in posledično izginja tudi poimenovanje za staro izrazje. Nadomeščajo ga nove, prevzete besede. Besedno gradivo je zapisano s transkriptivno pisavo, rezultat pa predstavljen v abecednem slovarju. Zbrano čevljarsko besedje v slovarju je razvrščeno po abecednem vrstnem redu. Poknjiženi iztočnici sledita njena fonetično zapisana narečna ustreznica, v prvi in drugi slovarski obliki, in besednovrstna oznaka. Temu sledi pomenska razlaga besede, prevzeta po Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Vsaki besedi v slovarčku je dodan primer iz posnetega narečnega gradiva, v katerem je rabljen ta narečni termin. Zbrano narečno gradivo sem analizirala in dobljeni rezultati dokazujejo, da je izvorno besedje slovanskega izvora, prevzete besede pa so v največji meri nemške izposojenke. Obravnavano besedje pozna le najstarejša generacija govorcev, saj besede počasi izumirajo. Mlajša generacija pozna novejše besede, ki jih je prinesla industrializacija. Rezultati bodo lahko doprinos nadaljnjim raziskavam tega narečja in čevljarskega izrazja. Tako bodo tudi mlajše generacije poznale te stare izraze (ne bodo tako hitro izumrli).
Ključne besede: slovenski jezik, dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, turniški govor, čevljarsko izrazje
Objavljeno v DKUM: 01.06.2016; Ogledov: 1344; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (3,83 MB)

40.
Poljedelsko izrazje v trojiškem govoru
Mojca Vrčko, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Poljedelsko izrazje v trojiškem govoru so najprej predstavljene geografske, zgodovinske in kulturne značilnosti Svete Trojice v Slovenskih goricah. Naslednja poglavja zajemajo glasoslovne, oblikoslovne in skladenjske značilnosti trojiškega govora, ki ga po slovenski dialektologiji uvrščamo v panonsko narečno skupino, v slovenskogoriško narečje, natančneje v vzhodno slovenskogoriško narečje. To podnarečje ohranja kolikostno nasprotje med dolgimi enoglasniki ali dvoglasniki kot nasledniki stalno dolgih in kratkimi samoglasniki kot nasledniki staro- in novoakutiranih samoglasnikov v nezadnjih in zadnjih ali edinih besednih zlogih. Slovenskogoriško narečje ne pozna tonemskega naglaševanja, izvedena pa sta bila oba splošnoslovenska naglasna premika. Poglavitni del diplomske naloge predstavlja abecedni slovarček narečnih poimenovanj za sadovnjak, vrt in polje, ki je nastal na podlagi posnetih pričevanj dveh informatork iz Svete Trojice v Slovenskih goricah. Zbrano gradivo smo tudi s pomočjo strokovne literature natančno obdelali, zapisano pa je v fonetični obliki. Zajete so stare besede, tudi takšne, ki iz besedja izginjajo, ker se določeno orodje ali stroji ne uporabljajo več, nekatere besede pa se ohranjajo tudi v sedanjem času, saj so v splošni rabi, v vsakdanjem govoru. Slovarček obsega 321 gesel, med katerimi je največ samostalnikov. Besede v slovarčku so razvrščene po abecednem redu. Knjižni ali poknjiženi različici sledi zapis narečne besede v fonetični obliki z ustreznimi slovničnimi kvalifikatorji. Dodana sta pomenska razlaga in izvor besed. Kar se tiče izvora besed, smo ugotovili, da je večina besed slovanskega izvora, saj je največ besed neprevzetih, med izposojenkami pa je največ besed iz nemškega jezika, se pravi germanizmov. Vzrok, da je v tem govoru toliko germanizmov je verjetno bližina nemško govorečega prebivalstva (Avstrija) in zgodovinski vzroki. Narečno gradivo smo zbrali s pomočjo vprašalnice, ki jo je pripravila Francka Benedik. Imeli smo 2 informatorki: Marijo Klobasa in Olgo Močnik – obe iz Svete Trojice v Slovenskih goricah. Ta kraj je za razliko od nekoč, danes vedno bolj urbaniziran, to pa pomeni, da tudi narečno izrazje počasi izginja. V diplomski nalogi smo ga uspeli zbrati, preden popolnoma utone v pozabo.
Ključne besede: slovenski jezik, dialektologija, panonska narečna skupina, slovenskogoriško narečje, trojiški govor, poljedelsko izrazje
Objavljeno v DKUM: 01.06.2016; Ogledov: 1082; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici