| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 110
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
21.
Der Atlas der ungarischen Dialekte in Rumänien steht vor der Vollendung
Dezső Juhász, Erika Terbe, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: Atlas madžarskih dialektov v Romuniji pred izidom Enajsti, zadnji del Atlasa madžarskih narečij v Romuniji (The Atlas of Hungarian Dialects in Romania – RMNyA) je pripravljen za tisk. Delo, za katerega so gradivo zbirali v petdesetih in šestdesetih letih 20. stoletja, pomembno zaokrožuje madžarsko dialektologijo. RMNyA omogoča podrobnejši opis madžarskih narečij v Romuniji in njihovo pregledno tipologijo. Odpira nove možnosti za sinhrone in diahrone preglede. Sočasno z izdajo je bil RMNyA uvrščen v projekt za digitalizacijo MNyA, rezultat tega pa je integracija dveh velikih atlasov v eno samo elektronsko bazo podatkov. To omogoča nove lingvistične in narečne analize korpusa kot tudi pripravo integriranih map z uporabo računalniške kartografije.
Ključne besede: madžarska narečja, Romunija, jezikovni atlasi, dialektologija, zemljepisno jezikoslovje
Objavljeno v DKUM: 02.02.2018; Ogledov: 1041; Prenosov: 345
.pdf Celotno besedilo (273,69 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

22.
23.
Kletvice in psovke v trboveljskem govoru
Tea Lopan, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu Kletvice in psovke trboveljskega govora so analizirane kletvice in psovke, ki se uporabljajo v Trbovljah, katerih krajevni govor se uvršča v zagorsko-trboveljsko podnarečje posavskega narečja štajerske narečne skupine. Z raziskavo smo preverjali kletvice in psovke v trboveljskem govoru in njihovo uporabo. Ugotavljali smo izvor kletvic in psovk (s pomočjo nam dostopne literature), njihovo prehajanje v splošno rabo, morebitno izgubo negativne in pridobitev pozitivne konotacije. Zanimalo nas je tudi, ali se kletvice in psovke morebiti pojavljajo tudi kot sestavina frazemov. Informatorje smo razdelili v dve skupini in preverjali medgeneracijsko uporabo kletvic in psovk. Kletvice in psovke smo uvrstili v več podskupin, pri čemer smo sledili razdelitvi Klemenčičeve (2016, 39–49), ki smo ji dodali še nekaj drugih motivov, in sicer: religiozni motiv, skatološki motiv, motiv spolnih organov, motiv spolnega odnosa, motiv homoseksualnosti, motiv matere in otroka, motiv prostitucije, motiv onaniranja, motiv živali, motiv telesnih značilnosti in hib, motiv ženske, motiv predmetov, motiv naravnih pojavov, motiv nacionalne pripadnosti in drugo. V teoretičnem delu smo predstavili geografski in zgodovinski oris kraja, s katerim bomo poizkušali prikazati družbene razmere za lažje razumevanje prostora in časa, prav tako pa bomo s tem predstavili tudi današnje Trbovlje. Kletvice in psovke so v Trbovljah pogost pojav in se vsakodnevno pojavljajo kot enakovreden del trboveljskega govora.
Ključne besede: dialektologija, štajerska narečna skupina, posavsko narečje, zagorsko-trboveljsko podnarečje, trboveljski govor, kletvice in psovke.
Objavljeno v DKUM: 19.10.2017; Ogledov: 4870; Prenosov: 1109
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

24.
Oblikoslovje Ojstrice nad Dravogradom : (z glasoslovnim orisom)
Zinka Zorko, 1991, izvirni znanstveni članek

Opis: Govor Ojstrice spada h koroškemu podjunskemu narečju. Nosna samoglasnika e in o sta se pozno raznosnila, za e in dolgi polglasnik je današnji odraz dolgi a. Razprava prikazuje glasoslovje, podrobno pa oblikoslovje tega obmejnega govora.
Ključne besede: slovenski jezik, dialektologija, koroška narečja, podjunsko narečje, Ojstrica, obmejni govori, oblikoslovje
Objavljeno v DKUM: 08.06.2017; Ogledov: 984; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (2,47 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

25.
O prekmurskih mikrotoponimih
Mihaela Koletnik, 2008, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: Prispevek prinaša izbor mikrotoponimov, zbranih v šestnajstih naseljih v Prekmurju; v njih se odražajo vse glasoslovne in oblikoslovne značilnosti prekmurščine. Glede na motivacijsko podstavo so imena zvečina izvorno slovenska, v podstavi nekaterih poimenovanj pa so tudi v časovno različnih jezikovnozgodovinskih obdobjih prevzete besede iz stičnih jezikov.
Ključne besede: slovenščina, dialektologija, prekmurska narečna skupina, prekmurska narečja, toponimi, mikrotoponimi
Objavljeno v DKUM: 08.06.2017; Ogledov: 1122; Prenosov: 182
.pdf Celotno besedilo (222,38 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

26.
Odraz medjezikovnih stikov v prekmurskem besedju
Mihaela Koletnik, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek obravnava prekmursko poimenovalno besedje s področja lončarske in poljedelske dejavnosti. Gre za strokovno izrazje, ki zaradi spreminjajočega se načina življenja izginja iz aktivnega besednega zaklada govorcev. Prekmurski izrazi za lončarstvo, poljedelstvo in vse, kar je povezano s kmečkim življenjem, sicer še tvorijo bogat izvirnoslovanski substrat, vendar pa stara slovanska terminologija pri srednji generaciji govorcev hitro tone v pozabo, mlajša generacija pa je sploh ne pozna več. Besedje tujega izvora v narečni lončarski in poljedelski terminologiji je zlasti germansko in romansko.
Ključne besede: dialektologija, prekmursko narečje, besedoslovje, besedje, strokovna terminologija, jezikovni stiki
Objavljeno v DKUM: 29.05.2017; Ogledov: 1049; Prenosov: 347
.pdf Celotno besedilo (385,23 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

27.
Kozjansko-bizeljsko narečje - glasoslovje pišečkega govora : (gradivo za okroglo mizo)
Zinka Zorko, 2014, strokovni članek

Opis: Prispevek v sklopu "Slovesnost ob 20-letnici Pleteršnikovega muzeja v Pišecah in okrogla miza Slovensko slovaropisje (Pišece, 2. 10. 2014)"
Ključne besede: dialektologija, slovenska narečja, štajersko narečje, kozjansko-bizeljsko narečje, glasoslovje, oblikoslovje, besedje
Objavljeno v DKUM: 29.05.2017; Ogledov: 1574; Prenosov: 202
.pdf Celotno besedilo (266,17 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

28.
Koroško mežiško narečje v luči novih glasoslovnih raziskav
Zinka Zorko, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: V razpravi so predstavljene nove glasoslovne raziskave koroškega mežiškega narečja. Na Javorju, v Črni in Mežici so se dolgi dvoglasniki poenoglasili, v Kotljah in Pamečah je ohranjen značilni koroški dvoglasniško-enoglasniški sestav, na Ojstrici je ohranjeno podjunsko narečje, mislinjski govor pa ima štajerski južnopohorski samoglasniški sestav.
Ključne besede: dialektologija, slovenska narečja, koroško narečje, mežiško narečje, južnopohorski štajerski govori, glasoslovje, oblikoslovje, besedje
Objavljeno v DKUM: 29.05.2017; Ogledov: 1376; Prenosov: 415
.pdf Celotno besedilo (366,66 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

29.
Besedje stare kmečke delovne šege na Koroškem - steljeraje
Anja Benko, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku v obliki narečnega slovarja predstavljam besedje stare koroške kmečke delovne šege – steljeraje. Izhodišče je DVD-posnetek, ki so ga naredili domačini na kmetiji Golak na Dolgi Brdi pri Prevaljah na Koroškem leta 2007. Koroško mežiško delovno besedje s področja steljeraje je primerjano s koroškim podjunskim.
Ključne besede: koroško narečje, ljudski običaji, poljedelstvo, steljeraja, narečni slovarji, dialektologija, jezikoslovje
Objavljeno v DKUM: 18.05.2017; Ogledov: 1890; Prenosov: 504
.pdf Celotno besedilo (370,33 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

30.
KMETIJSKO BESEDJE V ŽETALSKEM GOVORU
Marjetka Prevolšek, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Kmetijsko izrazje v žetalskem govoru sem najprej predstavila geografske, zgodovinske in kulturne značilnosti kraja Žetale. Nato sem natančneje prikazala glasoslovne in oblikoslovne značilnosti žetalskega govora, ki ga slovenska dialektologija uvršča v panonsko narečno skupino, natačneje v haloško narečje. Poglavitni del diplomskega dela predstavlja zbiranje kmetijskega izrazja v Žetalah. Narečno gradivo sem zbirala s pomočjo vprašalnice za sadovnjak, vrt in polje, katerih avtorica je Francka Benedik. S pomočjo informatorke sem zbrala razno kmetijsko izrazje, ki so ga govorili nekoč in tudi danes. Besede sem uredila v slovar po abecednem redu. Zajeto je staro besedje, ki izumira v današnjem narečju in ga mlajši govorci postopoma ne bodo več poznali. Slovar obsega 181 gesel, med katerimi je največ samostalnikov. Poknjiženi iztočnici sledi fonetično zapisana narečna ustreznica z besednovrstno oznako iztočnice. Temu sledi pomenska razlaga besede, prevzeta po Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Vsakemu izrazu sledi izsek iz posnetega narečnega gradiva, v katerem je rabljen narečni termin. Osnovno kmetijsko uzrazje je slovansko, saj je največji delež besed neprevzetih, med izposojenkami pa je največ germanizmov, kar je verjetno posledica vpliva okupatorja na našem ozemlju, v daljni preteklosti pa slovensko-nemških stikov sprevzemanjem izrazja, ki ga Slovenci nismo poznali. Prek nemščine so bili največkrat prevzeti tudi romanizmi, najmanj pa je hrvaških izposojenk.
Ključne besede: dialektologija, haloško narečje, žetalski govor, kmetijsko izrazje, etimologija.
Objavljeno v DKUM: 24.10.2016; Ogledov: 1333; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (579,28 KB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici