| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 110
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
11.
Živalski frazemi v izbranih prekmurskih govorih
Ana Sobočan, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi se osredotočamo na živalske frazeme, ki vsebujejo poimenovanje za domačo žival in v naravi prostoživečo žival. Živalski frazemi so zbrani v ravenskem in goričkem govoru, ki ju slovenska dialektologija uvršča v panonsko narečno skupino. V teoretičnem delu je predstavljen geografski in zgodovinski oris obravnavanih krajev, iz katerih so prihajali informatorji. Raziskava preverja živalske frazeme in njihovo uporabo, evidentirani pa so tudi zbrani pregovori, zmerljivke in psovke z motivom živali. Frazemi so slovarsko urejeni in po pojavnosti primerjani s slovarskimi in knjižnimi viri (Slovar slovenskega knjižnega jezika in Slovar slovenskih frazemov). Ugotavljajo se tudi podobnosti in razlike z zbranim narečnim naborom frazemov z istimi sestavinami. Največ je frazemov, ki vsebujejo poimenovanje za domačo žival. V obeh krajevnih govorih se najpogosteje uporablja žival krava, kar odraža pogost neposrednega stika s temi živalmi. V obeh krajevnih govorih so raziskani tudi tisti specifični živalski frazemi, ki jih v knjižnem jeziku ne najdemo. Ugotovitve kažejo, da ima velika večina zbranih frazemov negativno konotacijo, kjer so na človeka prenesene lastnosti večinoma negativne. Živalski frazemi, pregovori, zmerljivke in psovke z motivom živali so pogost pojav ter se redno pojavljajo kot jezikovne enote pri vsakdanji komunikaciji.
Ključne besede: dialektologija, narečna frazeologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, živalski frazemi, živalska frazeologija
Objavljeno v DKUM: 12.11.2019; Ogledov: 1730; Prenosov: 209
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

12.
Narečna poimenovanja za zdravilne rastline v izbranih prekmurskih govorih
Nina Balažek, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu Narečna poimenovanja za zdravilne rastline v izbranih prekmurskih govorih so zbrana narečna poimenovanja avtohtonih zdravilnih rastlin na Dolinskem in Goričkem, kjer se govorita prekmursko dolinsko in goričko podnarečje panonske narečne skupine. Narečna poimenovanja so bila pridobljena na terenu po vaseh Goričkega (Prosenjakovci, Vadarci, Šalovci) in Dolinskega (Velika Polana, Mala Polana, Žižki, Trnje, Črenšovci, Odranci, Srednja Bistrica) po vnaprej pripravljeni diaprojekciji slik zdravilnih rastlin. Zbrana poimenovanja so obravnavana z jezikoslovnega (besedotvorni, dialektološki, etimološki, frazeološki) in kulturološkega (etnološki, simbolni) vidika. Obravnavanih je 123 zdravilnih rastlin, za katere smo zbrali 326 narečnih poimenovanj, med katerimi je bilo največ izpeljank. Za lažjo preglednost rastlinskih vrst smo jih razvrstili, kot to določa Mala flora Slovenije (Martinčič idr. 1999), in sicer po družinah glede na sorodnost. Pri raziskovanju elementov, ki so vplivali na motivacijo poimenovanja, smo si pomagali z dostopno literaturo in etimološkimi slovarji. Nekatera poimenovanja so nastala zaradi uporabnosti ali lastnosti rastline. Od informatorjev smo izvedeli mnogo o uporabnosti nekaterih rastlin v preteklosti. S pomočjo preverb v Slovarju slovenskega knjižnega jezika in Pleteršnikovem slovarju smo osvetlili dokumentiranost in semantiko. Preverjali smo, kolikšen delež narečnih poimenovanj je prevzet iz stičnih jezikov in katera poimenovanja so že zabeležena v literaturi. Za lažje razumevanje prostora, časa in naravne strukture smo kraje, v katerih je potekala raziskava, predstavili z geografskega in zgodovinskega vidika. Ravno pestra zgodovina Prekmurja prikazuje razvoj jezika skozi čas, o čemer priča zbrano besedišče, prevzeto iz stičnih jezikov. Čeprav gojenje zdravilnih rastlin v Prekmurju ni splošno razširjeno, saj zeliščarji rastline nabirajo v naravi, pa sta na Goričkem za oglede urejena dva zeliščna vrtova, in sicer zeliščni vrt na kmetiji Korenika v Šalovcih in Zavod Kocljevina v Prosenjakovcih.
Ključne besede: dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, goričko in dolinsko podnarečje, zdravilne rastline.
Objavljeno v DKUM: 10.05.2019; Ogledov: 1790; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (711,73 KB)

13.
Sedmi mednarodni znanstveni sestanek Slovenski dialekti v stiku (2018)
Tjaša Jakop, 2018, recenzija, prikaz knjige, kritika

Ključne besede: poročila, znanstvene konference, slovenistika, dialektologija, Slovenski dialekti v stiku, Dialetti sloveni in contatto
Objavljeno v DKUM: 11.10.2018; Ogledov: 875; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (367,86 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

14.
15.
Tezaver slovenskega ljudskega jezika na Koroškem : dokaz živosti graške lingvistike
Ludvik Karničar, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek obravnava dolgoročni projekt inventarizacije slovenskega ljudskega jezika na avstrijskem Koroškem, ki je stekel pred tridesetimi leti na Inšitutu za slavistiko v Gradcu, in prikazuje v prvem delu napredovanje tezavra (do leta 2009 so bili izdani zvezki A do K, v pripravi je sedmi zvezek od L do M), v drugem pa kartografiranje posameznih diatopnih sinonimov na avstrijskem Koroškem.
Ključne besede: jezikoslovje, dialektologija, slovenščina, koroška narečja, tezavri
Objavljeno v DKUM: 05.02.2018; Ogledov: 1404; Prenosov: 208
.pdf Celotno besedilo (729,61 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

16.
Regionalna lingvistična atlasa: Istriotski lingvistični atlas (ILA), Istroromunski lingvistični atlas (IRLA)
Goran Filipi, 2010, recenzija, prikaz knjige, kritika

Ključne besede: jezikoslovje, dialektologija, Istra, regionalni atlasi, ocene in poročila
Objavljeno v DKUM: 05.02.2018; Ogledov: 1172; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (430,74 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

17.
Propriale und nichtpropriale Sprachareale : Einheit in der Vielfältigkeit
Stanislava Kloferová, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: Lastno- in občnoimenski jezikovni areali: enakost v različnosti Lastno- in občnoimenski areali so odraz jezikovnega delovanja in to je potrebno upoštevati, čeprav med njimi obstajajo razlike (enkratno proti splošno). Prispevek prikazuje, kako lahko odnos med središčem in obrobjem občnoimenskega areala pomaga pri lingvistični analizi negotovih, izoliranih nenaselbinskih lastnih imen (anojkonimov) – gre za pomoč pri ugotavljanju njihovega izvora.
Ključne besede: onomastika, ljudska etimologija, jezikovna območja, dialektologija, jezikoslovje
Objavljeno v DKUM: 05.02.2018; Ogledov: 913; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (395,72 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

18.
Oblikoslovje v panonski narečni skupini
Zinka Zorko, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: V razpravi so predstavljeni oblikospreminjevalni in oblikotvorni vzorci v narečjih panonske narečne skupine v primerjavi s staro cerkveno slovanščino in slovenskim knjižnim jezikom ter s kratko analizo narečnega glasoslovja in naglasnih razmer. Obdelani so narečna sklonila in osebila; vsi trije spoli, zlasti slabo obstojni srednji spol; vsa tri števila, saj je dvojina dobro ohranjena. Nepregibne besedne vrste se med obravnavanimi narečji manj razlikujejo.
Ključne besede: panonske narečne skupine, prekmurščina, slovenskogoriško narečje, prleško narečje, haloško narečje, oblikoslovje, slovnica, dialektologija, jezikoslovje
Objavljeno v DKUM: 05.02.2018; Ogledov: 1066; Prenosov: 417
.pdf Celotno besedilo (305,04 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

19.
Mesto besedotvorja v raziskavah poljskih govorov in narečij
Sławomir Gala, Bożena Ostromęcka-Frączak, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku je prikazan delež besedotvorja pri opisu poljskih govorov in narečij. Kljub pomembnim dosežkom besedotvornih raziskav etnične poljščine je vloga narečnega besedotvorja še naprej omejena. Avtorja opozarjata na potrebo tovrstnega raziskovanja v okviru preučevanja govorov in narečij.
Ključne besede: metodologija raziskovanja, besedotvorje, dialektologija, poljski jezik
Objavljeno v DKUM: 05.02.2018; Ogledov: 717; Prenosov: 360
.pdf Celotno besedilo (411,62 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

20.
Izoglose v prekmurskem narečju : regionalna geolingvistika
Mojca Kumin Horvat, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: Članek predstavlja poskus prispevka k slovenski regionalni geolingvistiki. V slovenskih narečjih sta bili doslej predmet regionalne geolingvistične obravnave dve slovenski narečni skupini – primorska in koroška. Mario Alinei regionalne lingvistične atlase opredeljuje kot atlase druge generacije (če prvo generacijo predstavljajo nacionalni atlasi, tretjo atlasi jezikovnih družin – npr. OLA, četrto atlasi nesorodnih jezikov – npr. ALE). Pomen tovrstnih kart bo prikazan na primeru jezikovnih kart prekmurskega narečja, ki ga lahko na podlagi mlajših glasoslovnih pojavov razdelimo v tri podnarečja (dolinsko, ravensko, goričko). Izbrani jezikovni pojavi bodo v članku predstavljeni na kartah z metodo lingvistične geografije, in sicer na podlagi gradiva za Slovenski lingvistični atlas.
Ključne besede: jezikoslovje, dialektologija, slovenščina, prekmursko narečje, zemljepisno jezikoslovje
Objavljeno v DKUM: 02.02.2018; Ogledov: 1066; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (921,76 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.41 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici