| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


91 - 100 / 110
Na začetekNa prejšnjo stran234567891011Na naslednjo stranNa konec
91.
Vinogradniško izrazje v vasi Svečina
Urška Rudl, 2011, diplomsko delo

Opis: Vinogradništvo v Svečinskih goricah je vodilna gospodarska panoga že od starega veka in tako je življenje vaščanov že od nekdaj povezano z žlahtno kapljico. To sožitje daje preprosti vasici Svečini poseben čar, zato se narečno vinogradniško izrazje še vedno pogosto uporablja pri delu v vinogradu. Pri raziskovanju narečnega vinogradniškega izrazja sem si pomagala z vinogradniško strokovno literaturo, vinogradniško vprašalnico in s prostim govorom informatorja. Na osnovi posnetega narečnega gradiva in strokovne literature je govor Svečine umeščen tudi v narečno skupino, predstavljene so njegove glasoslovne značilnosti ter izvor in razvoj posameznih glasov. V diplomskem delu sem na kratko predstavila tudi zgodovino vinogradništva, še posebej viničarstva v Svečinskih goricah, osredinila pa sem se predvsem na zapis abecednega slovarja vinogradniškega izrazja, v katerega je vključenih 229 iztočnic. Slovar tematsko zajema celotno področje vinogradništva: od priprave zemljišča za sajenje vinske trte, glavnih opravil v vinogradu, kletarjenja, do priprave vina. V slovar so poleg sodobnih vinogradniških izrazov vključeni tudi starejši narečni izrazi za orodja in način obdelave vinogradov, ki jih nekateri vaščani poznajo še danes.
Ključne besede: dialektologija, štajerska narečna skupina, severnoštajerski kozjaški govor, vinogradniško izrazje, viničarstvo v Svečinskih goricah, vas Svečina.
Objavljeno v DKUM: 09.01.2012; Ogledov: 2219; Prenosov: 211
.pdf Celotno besedilo (2,06 MB)

92.
Kovaška terminologija v Grabonošu
Sonja Ščavničar, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Kovaška terminologija v Grabonošu prinaša glasoslovni oris grabonoškega govora in narečni abecedni slovar kovaškega izrazja. V diplomskem delu je na kratko podana zgodovina kovaštva pri nas. Vas Grabonoš je predstavljena z vidika geografskih in zgodovinskih značilnosti, čemur sledi umestitev grabonoškega govora v prleško narečje in predstavitev njegovih glavnih glasoslovnih značilnosti. Ne poznajo več tonemskega nasprotja, je pa še ohranjeno kolikostno nasprotje. Naglaševanje je jakostno. V osrednjem delu diplomskega dela je narečno kovaško besedje, zbrano na terenu, zapisano v fonetični obliki. Zbrano gradivo je bilo nato natančno obdelano s pomočjo strokovne literature. Besede v slovarčku so razvrščene po abecednem redu, nekaterim je dodan tudi slikovni material. Geselski članek je sestavljen po naslednjem vzorcu: knjižni ali poknjiženi iztočnici sledi zapis besede v fonetični obliki z ustreznimi slovničnimi kvalifikatorji, dodana sta razlaga pomena in primer iz posnetega gradiva. Analiza v slovarju zbranih besed je pokazala, da je večina besed slovanskega izvora, precej besed pa je bilo izposojenih iz nemščine, ki je stični jezik. Narečno gradivo je bilo zbrano s pomočjo informatorja, kovaškega mojstra g. Janeza Mira iz Grabonoša, ki še vedno popravlja staro kmečko orodje, čeprav se je usmeril v umetnostno kovaštvo, predvsem zaradi opuščanja starega načina obdelovanja zemlje in s tem tudi orodja. Ravno slednje je vzrok zato, da veliko narečnih kovaških izrazov in poimenovanj za kmečka orodja že tone v pozabo. Z v slovarčku zbranimi besedami se bo ohranil vsaj drobec besedja tudi za kasnejše rodove.
Ključne besede: dialektologija, panonska narečna skupina, prleško narečje, grabonoški govor, kovaško izrazje
Objavljeno v DKUM: 06.01.2012; Ogledov: 2269; Prenosov: 255
.pdf Celotno besedilo (5,98 MB)

93.
Narečno izrazje običaja košnje trave v zreškem govoru
Maja Kovče, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Narečno izrazje običaja košnje trave v zreškem govoru sem na podlagi starega, že skoraj pozabljenega običaja, natančneje predstavila besedje, s katerim sem se srečala pri prikazu običaja košnje trave na star način v Zrečah. S folklorno skupino smo se lansko poletje odločili, da ta običaj oživimo in ga predstavimo širši množici. Običaj je potekal v zreškem narečju, ki je marsikomu težje razumljivo. V začetnem delu sem najprej predstavila geografske, zgodovinske, gospodarske in kulturne značilnosti mesta Zreče. Temu sledi predstavitev običaja košnje v Zrečah, kot zanimivost pa sem prikazala še različne izvedbe tega običaja po Sloveniji, saj sem ugotovila, da je imel skoraj vsak kraj svoj običaj. V osrednjem delu sem se ukvarjala z zreškim govorom, kjer sem prikazala glasoslovne značilnosti tega govora, ki ga slovenska dialektologija uvršča v južnopohorski govor. Poglaviten del diplomskega dela predstavlja zbiranje narečnega izrazja, ki je zapisano v fonetični obliki in je s pomočjo strokovne literature natančno dodelano. Narečno gradivo sem večinoma pridobila na podlagi vprašalnice za Slovenski lingvistični atlas, ki jo je pripravila Francka Benedik, del gradiva pa s pomočjo posnetka običaja. Zbrano izrazje zajema predvsem stare besede, ki počasi izginjajo in jih pozna le še starejša populacija. Pri analizi posnetka pa sem ugotovila, da pri nekaterih narečnih besedah prihaja do razhajanj, saj so pri običaju nastopale različne starostne generacije in pri mlajših je že opazen vpliv knjižnega jezika. Besede v slovarčku so razvrščene po abecednem redu in razdeljene na tri sklope: Opravilo, Hrana in Oblačila. Knjižni ali poknjiženi različici sledi zapis besede v fonetični obliki z ustreznimi slovničnimi kvalifikatorji, tej pa pomenska razlaga. Analizirala sem tudi izvor besed in ugotovila, da jih je večina slovanskega izvora. Med prevzetimi besedami izstopajo germanske, najverjetneje zaradi močnega vdora germanizmov v času svetovnih vojn. Prevzetih nemških besed je v slovarju kar 90 %, nekaj malega pa se pojavlja tudi romanizmov. Živimo v času strojev in vedno večje mehanizacije. Ta ne pomeni zgolj nekega udobja, pač pa je v večini že nujno potrebna, saj so ljudje, zaradi celodnevnih služb in vedno več obveznosti, čedalje bolj obremenjeni in omejeni s časom. Nimajo časa za obujanje starih običajev, zato ti izginjajo. S tem pa na žalost izginjajo tudi narečni izrazi v povezavi z običaji, ki se jih spomni samo še peščica. Pomembno je, da posredujemo naše vedenje mlajšim, saj se bo le tako ohranila naša kulturna dediščina.
Ključne besede: Ključne besede: dialektologija, štajerska narečna skupina, južnopohorsko narečje, južnopohorski govori, zreški govor, narečno izrazje običaja košnje trave.
Objavljeno v DKUM: 03.01.2012; Ogledov: 2609; Prenosov: 274
.pdf Celotno besedilo (1,97 MB)

94.
Kmetijsko izrazje v Berkovcih
Darja Zmazek, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi Kmetijsko izrazje v Berkovcih je predstavljen govor vasi Berkovci, predvsem izrazje vezano na vrt, sadovnjak in polje. Govor, za katerega je značilen enoglasniški samoglasniški sistem, spada v panonsko narečno skupino, in sicer je del prleškega narečja. Poglavitni del diplomske naloge temelji na zbiranju poljedelskega izrazja. Zbrano narečno gradivo je urejeno v obliki slovarja, ki je razdeljen na tri sklope: Vrt, Sadovnjak in Polje. Zajeti so stari izrazi, poimenovanja, ki izginjajo in jih pozna le še starejša generacija ljudi, pa tudi sodobno izrazje, ki je prišlo v narečje z uvedbo sodobne mehanizacije, v narečje pa je bilo sprejeto preko knjižnega jezika. Slovar obsega 357 gesel, urejenih po abecednem redu, med katerimi pa prevladujejo samostalniki. Analiziran je tudi izvor zbranega izrazja in ugotovljeno je, da je največji delež slovanskega izvora. Med prevzetimi besedami je največ germanizmov, precej je tudi romanizmov, največkrat sprejetih prek nemščine.
Ključne besede: dialektologija, prleško narečje, kmetijsko izrazje, etimologija
Objavljeno v DKUM: 07.11.2011; Ogledov: 2196; Prenosov: 252
.pdf Celotno besedilo (3,51 MB)

95.
Vinogradniško besedje v krapenski govorici
Nataša Kukolj, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vinogradniško besedje v Krapenski govorici prinaša glasoslovni oris govora vasi Krapje in abecedni slovarček narečnih vinogradniških poimenovanj, ki je nastal na podlagi gradiva, posnetega z diktafonom. V diplomskem delu so najprej predstavljene geografske, zgodovinske in kulturne značilnosti vasi Krapje in njene okolice. Nato pa so natančneje prikazane glasoslovne značilnosti govora, ki ga slovenska dialektologija uvršča k srednejprleškim govorom, širše k panonski narečni skupini. Ohranjeno je kolikostno nasprotje med starimi dolgimi cirkumflektiranimi in akutiranimi samoglasniki. Govor ne pozna tonemskega naglaševanja. V pregibanju prevladuje nepremični naglasni tip na osnovi. Tvorba zloženih povedi se bistveno ne razlikuje od knjižne tvorbe. Poglavitni del diplomskega dela predstavlja slovar zbranega narečnega izrazja. Zbrano gradivo, zapisano v fonetični obliki, je bilo s pomočjo strokovne literature natančno obdelano. Zajete so stare besede, ki izginjajo in jih poznajo le še starejši govorci, pa tudi nekaj sodobnejšega izrazja, ki je prišlo v narečje z uvedbo sodobnih strojev in orodij za obdelovanje vinogradov ter je bilo v narečje največkrat sprejeto preko knjižnega jezika. Slovarček obsega 336 slovarskih gesel, med katerimi je največ samostalnikov. Besede v slovarčku so razvrščene po abecednem redu. Knjižni ali poknjiženi različici sledi zapis besede v fonetični obliki z ustreznimi slovničnimi kvalifikatorji. Dodana sta pomenska razlaga in izvor besed, kjer sem ugotovila, da je osnovno narečno izrazje s področja vinogradništva slovansko, saj je največji delež besed neprevzetih, med izposojenkami pa je največ germanizmov, kar je verjetno posledica sobivanja z nemško jezikovno skupnostjo. Preko nemščine so bili največkrat prevzeti tudi romanizmi. Primerjava iztočnic je narejena po opisih v Slovarju slovenskega knjižnega jezika in v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju. Narečno gradivo sem zbrala s pomočjo vprašalnice. Informator je bil vinogradnik g. Stanko Kukol iz Krapja. Ugotovila sem, da je obravnavano narečje izredno besedno bogato in zanimivo in bilo bi škoda, če bi redkeje rabljena poimenovanja izginila v pozabo. Zaradi tega sem jih zbrala in zapisala, da bodo lahko del slovenske kulturne dedišcine.
Ključne besede: dialektologija, panonska narečna skupina, prleško narečje, krapenski govor, vinogradniško izrazje
Objavljeno v DKUM: 05.09.2011; Ogledov: 2079; Prenosov: 307
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

96.
LEDINSKA IN HIŠNA IMENA V IZBRANIH NASELJIH OBČINE CANKOVA
Nataša Lončar, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Ledinska in hišna imena v izbranih naseljih občine Cankova so zbrana ledinska in hišna imena v naseljih Domajinci, Skakovci in Topolovci. Na tem območju se govorita prekmursko goričko podnarečje (v vasi Domajinci) in ravensko podnarečje, ki razlikuje dolge in kratke naglašene samoglasnike v katerem koli besednem zlogu. Gradivo je pridobljeno z ustnimi viri, zapisano v fonetični obliki in obravnavano s stališča etimologije. Ledinska imena so predstavljena po naslednjem vzorcu: poknjižena iztočnica, ki ji za ločevalnim znakom || sledi z znanstveno dialektološko transkripcijo zapisano in onaglašeno narečno ime v osnovni (prvi in drugi, če ta obstaja) slovarski obliki ter mestniku in slovnični podatki o besedi. Temu zapisu sledi kategorija imena (hdn, mtn, odn, tpn) z opisom kraja ter etimološki podatki o besedi. Hišna imena so zapisana po naslednjem vzorcu: poknjiženi iztočnici sledi oklepaj, v katerem je zapisan uradni priimek oz. priimki (pri domačijah z več hišnimi imeni je najprej zapisan uradni priimek in nato poknjižene iztočnice hišnih imen) in pri nekaterih hišnih imenih kratka razlaga lastnika domačije, temu za ločevalnim znakom || sledi z znanstveno dialektološko transkripcijo zapisano in onaglašeno narečno ime v osnovni (prvi in drugi, če ta obstaja) slovarski obliki ter mestniku in slovnični podatki o besedi. Pri nekaterih hišnih imenih so na koncu podani tudi etimološki podatki o besedi. Pri razlagi besed so mi bili v pomoč Bezlajev Etimološki slovar slovenskega jezika (ESSJ), Bezlajeva Slovenska vodna imena (SVI), Snojev Slovenski etimološki slovar (SES), Pleteršnikov slovar (Plet.), Slovar beltinskega prekmurskega govora (Novak) in Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ). Ledinska in hišna imena so del naše kulturne dediščine. Iz njih lahko razberemo pokrajinske značilnosti, pretekle dejavnosti ljudi ter njihovo močno navezanost na domačo zemljo in svoje domačije. Imena so številna ter raznolika, med krajani precej živa in se prenašajo tudi na mlajše rodove. Zbrana imena so v večini slovanskega izvora, nekaj je tudi germanizmov in madžarizmov.
Ključne besede: dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, ravensko podnarečje, ledinska imena, hišna imena.
Objavljeno v DKUM: 11.01.2011; Ogledov: 3088; Prenosov: 534
.pdf Celotno besedilo (6,73 MB)

97.
VINOGRADNIŠKO IZRAZJE Šentjurija na Dolenjskem
Mojca Derganc, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prinaša rezultate popisa vinogradniškega in kletarskega izrazja, ki so ga in ga še vedno uporabljajo v Šentjuriju na Dolenjskem, ob tem pa še glasoslovne in oblikoslovne značilnosti govora omenjene vasi. Pri raziskovanju sem se v veliki meri opirala na vprašalnico za Slovenski lingvistični atlas (SLA) in na zvočni zapis prostega govora informatorja, katerega narečno besedilo je predstavljalo osnovo za nadaljnje delo. Na osnovi narečnega besedila in strokovne literature sem v prvem delu diplomskega dela šentjurijski govor umestila v narečni prostor in podala osnovne glasoslovne in oblikoslovne značilnosti. Svoje raziskovanje sem nato usmerila v zapis vinogradniške vprašalnice in slovarja vinogradniškega izrazja. V slovar je vključenih 244 iztočnic, ki zajemajo vse faze procesa: od priprave zemljišča za nasaditev vinograda do končnega produkta — vina. Vanj so vključeni izrazi, ki so se uporabljali v preteklosti, ko so bili načini obdelovanja vinogradov, pridelave vina in drugih opravil preprostejši, pa tudi novejši izrazi, ki so povezani s sodobnim načinom vinogradništva. Na koncu geselskega članka se nahaja še podatek, ali je izraz in njegov pomen prisoten v SSKJ, Pleteršnikovem slovarju ali Hrčkovem vinogradniškem strokovnem slovarju.
Ključne besede: dialektologija, dolenjska narečna skupina, vzhodnodolenjski govor, vinogradniško izrazje, kletarsko izrazje, Šentjurij na Dolenjskem.
Objavljeno v DKUM: 04.01.2011; Ogledov: 2964; Prenosov: 394
.pdf Celotno besedilo (12,80 MB)

98.
GLASOSLOVNA IN OBLIKOSLOVNA PODOBA BRESTANIŠKEGA GOVORA
Katja Komar, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prinaša rezultate raziskave jezikovnih značilnosti govora Brestanice na glasoslovni in oblikoslovni ravni. Pri raziskovanju sem se v veliki meri opirala na vprašalnico za Slovenski lingvistični atlas (SLA) in na zvočni zapis prostega govora, ki sem ga posnela s pomočjo treh informatork, ter v delu oboje podala v fonetični obliki. Na osnovi zbranega gradiva in strokovne literature sem brestaniški govor umestila v narečni prostor in raziskovanje usmerila h glasoslovni ravnini govora, ki vključuje naglasne značilnosti, samoglasniški in soglasniški sistem ter izvor in razvoj posameznih glasov, in k oblikoslovni ravnini, ki podaja narečne značilnosti posameznih besednih vrst. Govor Brestanice sodi v sevniško-krški govor prehodnega posavskega narečja, le-to pa je po Tinetu Logarju in Jakobu Riglerju del štajerske narečne skupine. V glasoslovju je viden predvsem starejši dolenjski razvoj, mlajše štajerske značilnosti pa so v večji meri vplivale na oblikoslovno podobo govora. Pod vplivom štajerske narečne skupine je govor izgubil tudi prvotno tonemsko naglaševanje in kolikostno nasprotje, podaljšali so se celo vsi kratko naglašeni samoglasniki. Samoglasniški sistem je enoglasniško-dvoglasniški, značilen je močan samoglasniški upad ter pojav akanja, ukanja in celo ikanja. V soglasniškem sistemu so največ sprememb doživeli zvočniki, na oblikoslovni ravni pa oblikospreminjevalni vzorci v dajalniku, mestniku in orodniku moškega in ženskega spola. Srednji spol je prešel v moški spol. Zaradi (dnevnega) preseljevanja in vse večjega vpliva knjižnega jezika so pogoste nepredvidljive dvojnice, kar daje brestaniškemu govoru značaj mešanega govora.
Ključne besede: slovenski jezik, dialektologija, štajerska narečna skupina, posavsko narečje, sevniško-krški govor, brestaniški govor
Objavljeno v DKUM: 30.07.2010; Ogledov: 3430; Prenosov: 377
.pdf Celotno besedilo (841,54 KB)

99.
Narečna poimenovanja za sadovnjak, vrt in polje v črešnjevskem govoru
Jerica Golob, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Narečna poimenovanja za sadovnjak, vrt in polje v črešnjevskem govoru prinaša glasoslovni oris govora vasi Črešnjevci in abecedni slovarček narečnih poimenovanj za sadovnjak, vrt in polje, ki je nastal na podlagi posnetega gradiva z diktafonom. V diplomskem delu sem najprej predstavila geografske, zgodovinske in kulturne značilnosti vasi Črešnjevci. Nato pa sem natančneje prikazala glasoslovne značilnosti govora, ki ga slovenska dialektologija uvršča k vzhodnim slovenskogoriškim govorom, širše k panonski narečni skupini. Ohranjeno je kolikostno nasprotje med starimi dolgimi cirkumflektiranimi in akutiranimi samoglasniki. Govor ne pozna tonemskega naglaševanja. V pregibanju prevladuje nepremični naglasni tip na osnovi. Tvorba zloženih povedi se bistveno ne razlikuje od knjižne tvorbe. Poglavitni del diplomskega dela predstavlja zbiranje narečnega izrazja. Zbrano gradivo, zapisano v fonetični obliki, je bilo s pomočjo strokovne literature natančno obdelano. Zajete so stare besede, ki izginjajo in jih poznajo le še starejši govorci, pa tudi sodobno izrazje, ki je prišlo v narečje z uvedbo sodobnih strojev in orodij za obdelovanje zemlje in druga kmečka opravila ter je bilo v narečje največkrat sprejeto prek knjižnega jezika. Slovarček obsega 336 slovarskih gesel, med katerimi je največ samostalnikov. Besede v slovarčku so razvrščene po abecednem redu. Knjižni ali poknjiženi različici sledi zapis besede v fonetični obliki z ustreznimi slovničnimi kvalifikatorji. Dodana sta pomenska razlaga in izvor besed, kjer sem ugotovila, da je osnovno narečno izrazje s področja poljedelstva slovansko, saj je največji delež besed neprevzetih, med izposojenkami pa je največ germanizmov. Vzrok za tolikšen vpliv nemščine na vzhodnogoriške govore je verjetno pustilo sobivanje z nemško jezikovno skupnostjo. Preko nemščine so bili največkrat sprejeti tudi romanizmi. Na koncu sledi primerjava iztočnic v Slovarju slovenskega knjižnega jezika in v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju. Narečno gradivo sem zbrala s pomočjo vprašalnice, ki jo je pripravila Francka Benedik. Za informatorko sem izbrala go. Marijo Žnidarič iz Črešnjevcev. Gospa Marija se je skoraj vso življenje ukvarjala s kmetijstvom, zdaj je to delo prevzel njen sin, tako da pozna še veliko starih orodij in pripomočkov, ki so jih nekoč ljudje uporabljali pri obdelovanju zemlje. Ugotovila sem, da je moje narečje izredno besedno bogato in zanimivo in škoda bi bilo, da bi nekatera poimenovanja izginila v pozabo. Prav zaradi tega sem jih zbrala in zapisala, da bodo lahko del slovenske kulturne dediščine.
Ključne besede: dialektologija, panonska narečna skupina, slovenskogoriško narečje, črešnjevski govor, kmetijsko izrazje
Objavljeno v DKUM: 28.07.2010; Ogledov: 3271; Prenosov: 358
.pdf Celotno besedilo (5,04 MB)

100.
Ledinska in hišna imena v izbranih naseljih občine Ormož
Barbara Grivec, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Ledinska in hišna imena v izbranih naseljih občine Ormož so zbrana ledinska in hišna imena v Frankovcih, v Loperšicah, v Pušencih in na Humu pri Ormožu. Narečje, ki se govori na tem območju, imenujemo prleško, gre za spodnjeprleški govor. Gradivo je v osnovi pridobljeno z ustnimi viri, zapisano v fonetični obliki in obravnavano s stališča etimologije. Ledinska imena so predstavljena po naslednjem vzorcu: poknjiženi iztočnici sledi narečni zapis imena v imenovalniku in mestniku, temu pa sledita slovnična oznaka za spol ter številka GERK-a. Pri manj znanih besedah je dodana tudi strokovna razlaga, pri čemer so mi bili v pomoč Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ), Pleteršnikov slovar (Plet.), Bezlajev Etimološki slovar slovenskega jezika (ESSJ) in Snojev Slovenski etimološki slovar (SES). Hišna imena so razporejena glede na izvor in zapisana v fonetični obliki. Tako ledinska kakor tudi hišna imena so del naše kulturne dediščine in predstavljajo bogastvo pokrajine. Iz njih lahko razberemo številne pokrajinske značilnosti, človekove pretekle dejavnosti kakor tudi posameznikov odnos do okolja, v katerem živi in dela. Imena so raznolika, številna, med domačini še precej živa in se ohranjajo z ustnim izročilom. Večina zbranih imen je slovenskega izvora.
Ključne besede: dialektologija, imenoslovje (onomastika), toponomastika, ledinsko ime (mikrotoponim), hišno ime, Ormož.
Objavljeno v DKUM: 22.07.2010; Ogledov: 2438; Prenosov: 291
.pdf Celotno besedilo (4,25 MB)

Iskanje izvedeno v 0.41 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici