1. Tak pa prínas gučimo : magistrsko deloTjaša Toplak, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi se s pomočjo besedil osredotočamo na narečje Jurovskega Dola, ki po slovenski dialektologiji spada v zahodno slovenskogoriško podnarečje. V teoretičnem delu so predstavljeni geografski, zgodovinski in kulturni oris kraja ter omenjeno narečje na glasoslovni in oblikoslovni ravni.
V praktičnem delu je analiziranih deset besedil, ki smo jih zbrali iz različnih virov, skupno pa jim je, da opisujejo življenje ljudi v preteklosti in njihove prigode ter to predstavijo na šaljiv način. Besedila so najprej zapisana v prvotni obliki, nato v transkripciji in poknjiženi obliki. S pomočjo analize besedil spoznavamo in razkrivamo značilnosti govora na oblikoslovni in glasoslovni ravni. Ugotovili smo, da je večina prevzetih besed iz nemškega jezika, nekaj iz romanskega in tudi drugih jezikov. Zanimivo je, da je bilo največ besed romanskega izvora v narečje prevzetih preko nemščine.
Informatorji še vedno dobro govorijo narečje in tudi večina zapisanih besedil je blizu narečju.
Ključne besede: dialektologija, panonska narečna skupina, slovenskogoriško podnarečje, narečje v zapisani besedi
Objavljeno v DKUM: 05.06.2023; Ogledov: 274; Prenosov: 25
 Celotno besedilo (1,37 MB) |
2. Jareninski govor : magistrsko deloŽiga Šauperl, 2023, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo prinaša rezultate raziskave govora v Jarenini, ki leži v zahodnem delu Slovenskih goric. Temeljni namen je prikazati in analizirati narečne značilnosti govora na vseh jezikovnih ravninah. Gradivo je bilo zbrano s pomočjo Vprašalnice za slovenski lingvistični atlas. Zbiranje izrazja je potekalo s pomočjo informatorjev. Hkrati je potekalo tudi zapisovanje v fonetični obliki.
Jareninski govor je del panonske narečne skupine, po osnovni razvrstitvi ga uvrščamo v slovenskogoriško narečje, natančneje v zahodno slovenskogoriško podnarečje. Značilno zanj je daljšanje kratkih naglašenih samoglasnikov, kar je posledica vpliva sosednjega štajerskega narečja. Razlike v primerjavi z vzhodnim slovenskogoriškim podnarečjem so predvsem na glasoslovni ravni. Govor ne pozna kolikostnega nasprotja, vsi naglašeni samoglasniki so dolgi, nenaglašeni pa kratki. Staro- in novoakutirani samoglasniki v nezadnjih in zadnjih ali edinih so se podaljšali in imajo tako drugačne odraze oz. so se razvijali drugače kot stalno dolgi. Na oblikoslovni ravni so oblikotvorni in oblikospreminjevalni vzorci podobni kot pri ostalih govorih zahodnega slovenskogoriškega podnarečja. Tudi glede na posamezne besedne vrste so razlike minimalne, vendar se pojavljajo nekatera odstopanja. Pojavlja se samo kratek nedoločnik, rabi se samo določna oblika pridevnika. V skladnji ni bistvenih razlik v primerjavi s knjižnim jezikom, mestoma je čutiti vpliv nemščine. Na leksikalni ravni je opazen močan vpliv nemščine, pojavlja se veliko izrazov nemškega izvora.
Ključne besede: dialektologija, panonska narečna skupina, slovenskogoriško narečje, Jarenina, jareninski govor
Objavljeno v DKUM: 05.06.2023; Ogledov: 229; Prenosov: 31
Celotno besedilo (2,11 MB) |
3. Dialektologija na Dnevih akademikinje Zinke Zorko2023, zbornik Opis: V znanstveni monografiji Dialektologija na Dnevih akademikinje Zinke Zorko so predstavljeni referati s simpozija Prvi Dnevi akademikinje Zinke Zorko (Selnica ob Dravi, 15. 10. 2022).
Akademikinja Zinka Zorko je svoje življenje posvetila znanstvenemu, raziskovalnemu in pedagoškemu delu. Študentom je posredovala svoje znanje z izrazito osebno noto, kar jo je uveljavila za najbolj priljubljeno predavateljico na mariborski slovenistiki. Raziskovala je koroške, štajerske in prekmurske govore, njeno znanstveno delo pa je spodbudilo nastanek mariborske dialektološke šole. V monografiji je predstavljena njena »jezikovna oporoka«, ki zavezuje in zahteva odgovorno nadaljevanje dela na področju dialektologije.
Ključne besede: Zinka Zorko, dialektologija, slovenska narečja, frazeologija, narečne premene, besedotvorje, germanizmi, prekmurske katoliške pridige
Objavljeno v DKUM: 01.02.2023; Ogledov: 327; Prenosov: 41
Celotno besedilo (5,11 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Narečno besedje slovenskega jezika : v spomin na akademikinjo Zinko Zorko2022 Opis: V monografiji Narečno besedje slovenskega jezika. V spomin na akademikinjo Zinko Zorko je v šestnajstih poglavjih predstavljeno delo Zinke Zorko in najnovejše slovenske raziskave, ki nadaljujejo njeno delo dialektološko delo: Zinka Zorko in Pleteršnikovi dnevi, Zinka Zorko in Slovenski lingvistični atlas, Narečna podoba malečniškega govora, Germanizmi v malečniškem govoru, Poimenovanja oseb v malečniškem govoru, Glasovne značilnosti novomeškega govora, Tradicionalni poklici gorenjskega podeželja kot motivacija narečnih hišnih imen, Prevajanje in sinhronizacija: Teoretske in metodološke osnove ter lastne izkušnje s prevajanjem in sinhronizacijo dialektoloških filmov, Narečno besedje v etnološki razpravi Avgusta Pavla. Tipologija pomenskih prenosov v slovenskih narečjih (z ozirom predvsem na zahodna slovenska narečja), (Bavarsko)visokonemške in (karnijsko)furlanske jezikovne prvine v rezijanski antroponimiji, Pleteršnikove rokopisne zbirke zemljepisnih imen, Metelkova zbirka slovenskih toponimov 1823, Projekt Historična topografija Primorske, Vsaka vas ima svoj glas tudi v Občini Brežice
Ključne besede: Zinka Zorko, Maks Pleteršnik, slovenski jezik, narečje, dialektologija, slovaropisje
Objavljeno v DKUM: 14.12.2022; Ogledov: 569; Prenosov: 55
Celotno besedilo (7,29 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Besedje iz pomenskega polja sadovnjak in vrt v govoru velike varniceElin Kamenšek Krajnc, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi predstavljamo izsledke raziskave besedja iz pomenskega polja sadovnjak in vrt v govoru Velike Varnice. Območje sodi v panonsko narečno skupino, tamkajšnji prebivalci pa govorijo haloško narečje. V teoretičnem delu smo Veliko Varnico geografsko umestili in opisali, predstavili pa smo tudi zgodovino tega območja. Krajevni govor Velike Varnice smo tudi narečno umestili ter dodali njegov glasoslovni oris. Osrednji del naloge obsega slovarsko urejeno in fonetično zapisano besedje. 162 leksemov, zbranih na terenu s pomočjo Vprašalnice za zbiranje narečnega gradiva Francke Benedik, smo slovarsko uredili in jih analizirali glede na izvor. Ugotavljali smo še zastopanost gradiva v Slovarju slovenskega knjižnega jezika in v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju. Ugotovili smo, da je v krajevnem govoru Velike Vrnice največ besedja slovanskega izvora, med prevzetimi leksemi pa je največ germanizmov. Večina zbranega gradiva je zabeležena v obeh knjižnih slovarjih.
Ključne besede: dialektologija, Haloze, Velika Varnica, haloško narečje, tematski slovar, sadovnjak, vrt
Objavljeno v DKUM: 11.11.2021; Ogledov: 598; Prenosov: 85
Celotno besedilo (1,81 MB) |
6. Besedje iz tematskega polja telo, družina in kmečka hiša v govoru Lovrenca na Pohorju, Činžata in RuteBarbara Cotič, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je predstavljena raziskava besedja iz tematskega polja telo, družina in kmečka hiša, zbranega v Lovrencu na Pohorju, na Činžatu in Ruti. Čeprav Lovrenc na Pohorju geografsko spada v štajersko pokrajino, ljudje v tem kraju govorijo koroško narečje. V teoretičnem delu naloge so predstavljene geografske in zgodovinske značilnosti Lovrenca na Pohorju, nato pa je govor Lovrenca, Činžata in Rute še narečno umeščen. Slovenska dialektologija izbrane govore uvršča v koroško narečno skupino, natančneje v severnopohorsko narečje. V osrednjem delu naloge je predstavljeno besedje za telo, družino in kmečko hišo, zbrano s pomočjo informatorjev v naseljih Lovrenc, Činžat in Ruta. Narečno gradivo, zbrano na terenu s pomočjo Vprašalnice za slovenski lingvistični atlas, je bilo s posnetkov prepisano, fonetično zapisano in analizirano glede na izvor. Analizirali smo 283 različnih leksemov in ugotovili, da je večina zbranih poimenovanj slovanskega izvora, med prevzetimi besedami pa prevladujejo germanizmi. Kljub geografski bližini v raziskavo vključenih naselij je med poimenovanji iste predmetnosti v Lovrencu, na Činžatu in Ruti opaziti tudi nekaj razlik.
Ključne besede: Dialektologija, Lovrenc na Pohorju, Činžat, Ruta, koroška narečna skupina, telo, družina in kmečka hiša.
Objavljeno v DKUM: 27.07.2021; Ogledov: 1160; Prenosov: 74
Celotno besedilo (1,29 MB) |
7. Besedje iz pomenskega polja sadovnjak in vrt v krajevnem govoru Mestnega VrhaNejc Lazar, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je predstavljena raziskava besedja iz pomenskega polja sadovnjak in vrt, zbranega v Mestnem Vrhu. Čeprav Mestni Vrh geografsko spada v štajersko pokrajino, ljudje na tem območju govorijo prleško narečje. V teoretičnem delu naloge so predstavljene geografske in zgodovinske značilnosti Mestnega Vrha, nato pa je govor Mestnega Vrha narečno umeščen. V osrednjem delu naloge je predstavljeno besedje v tematskih slovarčkih za sadovnjak in vrt, ki je bilo zbrano s pomočjo informatorjev na območju Mestnega Vrha. Narečno gradivo, zbrano s pomočjo Vprašalnic za zbiranje narečnega gradiva Francke Benedikt, je bilo s posnetkov prepisano, fonetično zapisano in po abecednem redu umeščeno v posamezni slovarček. Analizirali smo 155 različnih leksemov in ugotovili, da je večina zbranega besedja slovanskega izvora, med prevzetimi pa prevladujejo germanizmi.
Ključne besede: dialektologija, prleška narečna skupina, Mestni Vrh, tematski slovar, sadovnjak, vrt
Objavljeno v DKUM: 26.04.2021; Ogledov: 922; Prenosov: 81
Celotno besedilo (671,83 KB) |
8. FOLKLORISTIČNA IN DIALEKTOLOŠKA ANALIZA USTVARJALNE DEJAVNOSTI IZBRANIH IZGNANCEV DRUGE SVETOVNE VOJNEAndreja Bukovinski, 2010, diplomsko delo Opis: POVZETEK
Namen diplomske naloge je bil predstaviti ustvarjalno delo treh izgnancev v drugi svetovni vojni: Antona Bukovinskega, Jožeta Zupančiča in Jakoba Viranta. Kar je vsem trem skupno, je izkušnja druge svetovne vojne in izgon iz domovine ter naselitev v tujo deželo. V izgnanstvu jim ni preostalo nič drugega, kot prilagoditev na novo okolje in boj za golo preživetje. Ves čas pa so ohranjali spomin na domače ognjišče in gojili upanje na vrnitev v domovino. Nekaj let so vsi trije čutili moč nemške okupacije. Svoje čutenje le-te pa so izražali preko literarnega ustvarjanja, nekateri že v izgonu in v ujetništvu, Anton Bukovinski pa predvsem po vrnitvi v domovino.
Diplomsko delo prav tako prinaša rezultate raziskave jezikovnih značilnosti govora Velike Doline in Dobove na oblikoslovni, glasoslovni in skladenjski ravni. Na osnovi zbranega gradiva in strokovne literature sem govora umestila v narečni prostor. Posavsko narečje spada med južna štajerska narečja in je prehodno narečje med štajersko in dolenjsko narečno skupino. Govora Velike Doline in Dobove sodita v sevniško-krški govor prehodnega posavskega narečja, v katerem je več štajerskih značilnosti. V glasoslovju je viden predvsem starejši dolenjski razvoj, mlajše štajerske značilnosti pa so v večji meri vplivale na oblikoslovno podobo govora.
Ključne besede: Ključne besede: izseljenstvo, druga svetovna vojna, literarno ustvarjanje, dialektologija, posavsko narečje, sevniško-krški govor, krajevni govor Velike Doline in Dobove.
Objavljeno v DKUM: 29.01.2021; Ogledov: 692; Prenosov: 0 |
9. Besedje iz pomenskega polja sadovnjak, vrt in polje v gornjeseniškem govoruBarbara Zakocs, 2020, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo prinaša izsledke raziskave besedja iz tematskega polja sadovnjak, vrt in polje, zbranega na Gornjem Seniku. Gornji Senik je največja vas v slovenskem Porabju, kjer živi slovenska manjšina. V magistrskem delu predstavljamo geografski in zgodovinski oris Porabja, gornjeseniški govor pa umeščamo v prekmursko narečje panonske narečne skupine, natančneje v goričko podnarečje. V osrednjem delu v obliki treh tematskih slovarjev predstavljamo gornjeseniško besedje za sadovnjak, vrt in polje, zbrano z metodo terenske ankete po Vprašalnici za zbiranje narečnega gradiva Francke Benedik. Vse pogovore z informatorji smo posneli in fonetično zapisali, gradivo slovarsko uredili in primerjali izpričanost narečnih leksemov v Slovarju slovenskega knjižnega jezika ter v obeh porabskih slovarjih, Mukičevem Porabsko-knjižnoslovensko-madžarskem slovarju (2005) in Slovarju Gornjega Senika A–L Marije Bajzek Lukač (2009). Po vprašalnici smo zbrali 409 različne lekseme, katerih pomen je dokumentiran tudi z bogatim ponazarjalnim gradivom, in ugotovili, da več kot 40 % besed ni zabeleženih v Mukičevem slovarju, ki prinaša do sedaj najobsežnejšo zbirko porabskega besedja, v preostalih slovarjih je ta odstotek še višji. Večina zbranih leksemov je izvorno slovanska, sobivanje z madžarsko jezikovno skupnostjo pa v obravnavanem besedju ni pustilo močnejših sledi.
Ključne besede: dialektologija, Porabje, Gornji Senik, tematski slovar, sadovnjak, vrt in polje
Objavljeno v DKUM: 07.10.2020; Ogledov: 805; Prenosov: 109
Celotno besedilo (2,04 MB) |
10. Frazemi s sestavino za domače živali v gornjeseniškem govoruMartina Zakocs, 2019, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu z naslovom Frazemi s sestavino za domače živali v gornjeseniškem govoru sta predstavljena narečna podoba govora vasi Gornji Senik in abecedni slovar narečnih frazemov, ki je nastal na podlagi gradiva, pridobljenega s terensko raziskavo.
V začetku so predstavljene geografske in zgodovinske značilnosti slovenskega Porabja in Gornjega Senika. V nadaljevanju sledi natančnejši glasoslovni oris govora vasi Gornji Senik, ki ga slovenska dialektologija uvršča v panonsko narečno skupino, natančneje h goričkemu podnarečju prekmurskega narečja.
Osrednji del magistrskega dela predstavlja slovar, ki vsebuje frazeme s sestavinami za domače živali. Slovar obsega 103 geselske članke, ki so razvrščeni po abecednem redu.
Porabski narečni frazemi so pomensko analizirani in po pojavnosti primerjani s frazemi v Slovarju slovenskega knjižnega jezika in v Kebrovem Slovarju slovenskih frazemov. Ugotavljamo, da je v obeh knjižnih slovarjih in v narečju 22 pomensko in sestavinsko enakih frazemov, zapisali pa smo tudi 44 lokalno specifičnih frazemov, tj. frazemov, ki so v primerjavi s frazemi, zabeleženimi v knjižnih slovarjih, manjkajoči. V narečnih frazemih je med posameznimi živalskimi vrstami najpogosteje zastopana goveja živina, med posameznimi živalmi pa se kot sestavina frazema najpogosteje pojavlja pes, temu pa pogostnosti pojavljanja sledi maček.
Ključne besede: dialektologija, Porabje, prekmursko narečje, frazeologija, živalski frazemi
Objavljeno v DKUM: 15.01.2020; Ogledov: 1117; Prenosov: 256
Celotno besedilo (1,18 MB) |
