| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 21
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Strojno učenje za podporo bolj učinkovitega postopka diagnoze bolezni : magistrsko delo
Jure Kučer, 2020, magistrsko delo

Opis: Razširjenost trenda masovnega hranjenja podatkov na različnih področjih znanosti omogoča vse naprednejšo uporabo metod strojnega učenja za iskanje novega znanja. Magistrsko delo zajema predstavitev osnovnih konceptov in tehnik za obdelavo podatkov, obravnavo manjkajočih vrednosti in končno uporabo pri učenju popularnejših algoritmov strojnega učenja z namenom klasifikacije laboratorijskih meritev pacientov. Primerjani sta uspešnost klasifikacijskih modelov naivni Bayes, k-najbližjih sosedov, odločitveno drevo, metoda podpornih vektorjev, naključni gozd, nevronska mreža, Adaboost in Adabagg ter vpliv metod podvzorčenja, nadvzorčenja in SMOTE za balansiranje učnih podatkov. Implementiran je tudi grafični vmesnik za vnos meritev, klasifikacijo, pregled rezultatov in pomembnosti lastnosti.
Ključne besede: strojno učenje, diagnoza bolezni, klasifikacija, diabetes
Objavljeno v DKUM: 04.01.2021; Ogledov: 754; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)

3.
4.
Poznavanje demence ter oblik pomoči obolelim in njihovim svojcem
Tadeja Bauman, 2019, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Teoretična izhodišča: V razvitem svetu se zaradi izboljševanja življenjskih pogojev in napredka medicine podaljšuje življenjska doba, ki skupaj s stalno nizko rodnostjo vpliva na staranje prebivalstva. Ljudje smo v starosti krhki in dovzetnejši za različne bolezni. Ena od starostnih bolezni je demenca. Osrednji predmet raziskovanja v diplomskem delu je poznavanje demence ter oblik pomoči dementnim osebam in njihovim svojcem. Raziskovalna metodologija: Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili deskriptivno in kvantitativno metodo raziskovanja. Osnovni raziskovalni instrument je bil anketni vprašalnik z 20 vprašanji, raziskovalni vzorec je zajemal 95 anketirancev, raziskava pa je bila opravljena v juniju 2019. Pridobljene rezultate smo obdelali v programu MS Excel in jih prikazali z grafi. Rezultati: Iz rezultatov opravljene raziskave izhaja, da anketiranci sicer poznajo demenco, vendar le do določene mere, zlasti v okviru osnovnih dejstev o bolezni. Najbolje jo poznajo ženske srednjih let, ne glede na izobrazbo. Anketiranci poznajo tudi najosnovnejše oblike pomoči, ki so dementnim osebam in njihovim svojcem na voljo v okviru zdravstvenega varstva, slabše pa poznajo oblike pomoči v okviru socialnega varstva in nevladnih organizacij. Diskusija in zaključek: Kljub zadovoljivemu poznavanju demence in oblik pomoči, ki so na voljo dementnim osebam in njihovim svojcem, to še ne zagotavlja pravočasnega in ustreznega ukrepanja v konkretni situaciji. Glede na to, da imamo kar tretjino možnosti, da se v času življenja srečamo z demenco, ter da sta zgodnja diagnoza in dobra osveščenost o oblikah pomoči pri tej bolezni bistvenega pomena za čim kakovostnejše življenje obolelih in njihovih svojcev, bi bilo smiselno okrepiti preventivne programe s tega področja.
Ključne besede: starost, bolezen, zgodnja diagnoza, družina, pomoč na domu, institucionalno varstvo.
Objavljeno v DKUM: 29.01.2020; Ogledov: 1081; Prenosov: 203
.pdf Celotno besedilo (516,29 KB)

5.
Kakovost življenja bolnikov s pravo policitemijo
Tea Kurbus, 2019, diplomsko delo

Opis: Teoretično izhodišče: Prava policitemija (PV) je klonska bolezen krvotvornih matičnih celic. Bolezen je v prvih letih nastanka asimptomatska, ko se pa simptomi pojavijo pa lahko le ti otežujejo bolnikovo življenje. Prav tako je tudi zdravljenje zelo naporno in zahtevno, saj se policitemije ne da pozdraviti, temveč se zdravijo le simptomi. Metodologija: Uporabljena je bila kvalitativna metodologija raziskovanja. Vključenih je bilo 6 bolnikov z diagnosticirano boleznijo, raziskava pa je potekala v enem izmed tercialnih zdravstvenih ustanov. Podatke smo obdelali po metodi analize vsebine, katere smo predhodno pridobili s pomočjo pol strukturiranih intervjujev. Rezultati: V rezultatih smo iz intervjujev oblikovali kode, katere smo združili v podteme primarnega in sekundarnega nivoja, nato smo le-te združili v štiri glavne teme oz. kategorije: Poznavanje bolezni, odziv na bolezen, potek zdravljenja in vpliv policitemije na življenje bolnika. Zaključek: Bolezen ima velik vpliv na bolnike, saj jim otežuje življenje in vsakodnevne aktivnosti. Bolniki potrebujejo pogoste zdravstvene preglede pri specialistu hematologu in prejemajo več zdravil, katera lahko zaradi stranskih učinkov še dodatno otežijo življenje bolnika. Menimo, da bolniki nimajo dovolj informacij o svoji bolezni in poteku te bolezni.
Ključne besede: policitemija, zdravstvena nega, zdravljenje, diagnoza, upravljanje.
Objavljeno v DKUM: 11.07.2019; Ogledov: 4578; Prenosov: 293
.pdf Celotno besedilo (522,53 KB)

6.
Strateško načrtovanje marketinga v potovalni organizaciji
Dejan Štruc, 2017, magistrsko delo

Opis: Storitveni sektor je v drugi polovici dvajsetega stoletja v gospodarstvu pričel prevzemati pobudo in tako danes predstavlja steber razvitih ekonomij. Skladno z rastjo pomena storitev se je razvijal tudi turizem. Z leti se je sorazmerno z razvojem turizma na trg pričelo vključevati vse več organizacij, kar je zaostrilo konkurenco. Še vedno smo priča primerom, ko se organizacije ne zavedajo pomena marketinga, kaj šele pomena strateškega načrtovanja marketinga. V teoretičnem delu so podrobneje predstavljena izhodišča strateškega marketinškega načrtovanja. V drugem delu je predstavljen strateški marketinški načrt v konkretni potovalni organizaciji. V sklepnem poglavju so podane ugotovitve v vezi s strateškim marketinškim načrtom potovalne organizacije X. Izpostavljene so pozitivne lastnosti in na drugi strani pomanjkljivosti. Na podlagi pomanjkljivosti so podani predlogi za odpravo le-teh oziroma so opredeljene priložnosti.
Ključne besede: potovalna organizacija, strateška analiza in diagnoza, strateško načrtovanje marketinga, izvajanje strateškega marketinga, nadzor strateškega marketinga.
Objavljeno v DKUM: 24.10.2017; Ogledov: 1166; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

7.
Določanje tveganja za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 v referenčnih ambulantah
Nina Župan, 2017, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Sladkorna bolezen tipa 2 (SB2) je bolezen, ki jo lahko preprečimo z zdravim načinom življenja. Pogosto jo spremljajo druge kronične bolezni, kot sta debelost in arterijska hipertenzija. Namen magistrskega dela je raziskati pojavnost SB2 glede na starostno strukturo in preučiti povezave nekaterih dejavnikov tveganja za SB2. Metodologija: V raziskavi je sodelovalo 119 pacientov, ki so obiskovali referenčno ambulanto v severnovzhodnem delu Slovenije. Uporabljen inštrument je bil validiran vprašalnik za presejanje na področju sladkorne bolezni FINDRISC. Sestavljen je iz 8 vprašanj, ki so izbirnega tipa, z enim možnim odgovorom. Rezultati: V magistrskem delu ugotavljamo, da obstajajo povezave med stopnjo krvnega sladkorja, holesterolom, krvnim tlakom in stopnjo ocene tveganja za nastanek SB2. Starostno obdobje, ki se je izkazalo kot najbolj ogrožajoče za nastanek SB2, je bilo obdobje med 45. in 64. letom. Povezave med stopnjo krvnega sladkorja (p = 0,001), krvnim tlakom (p = 0,001) ter holesterolom (p = 0,005) in FINDRISC oceno stopnje tveganja za nastanek SB2 smo potrdili tudi s pomočjo korelacijskih testov. Sklep: Glede na trenutno situacijo in strm vzpon prevalence SB2 so strategije za zmanjšanje pojavnosti SB2 z zgodnjim odkrivanjem dejavnikov tveganja bistvenega pomena. S tem tudi vprašalnik FINDRISC, ki je dostopen vsem, ne samo v RA pri preventivnem pregledu, ampak tudi na spletnih straneh. Vsekakor pa obstajajo možnosti za optimizacijo omenjenega vprašalnika, predvsem na podlagi zbiranja podatkov, ki so specifični za slovensko populacijo, v elektronski obliki. Takšna zbirka podatkov bi omogočila razvoj novih presejalnih testov, ki bi bili prilagojeni specifikam populacije in trenutnega časa ter aktualni prevalenci SB2.
Ključne besede: FINDRISC, metabolični sindrom, sladkorna bolezen tipa 2, diagnoza, presejalni testi za sladkorno bolezen, pregled, zdravstvena nega, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 07.06.2017; Ogledov: 2591; Prenosov: 391
.pdf Celotno besedilo (846,90 KB)

8.
Zdravstvena obravnava pacienta z možganskim tumorjem
Andreja Vogrin, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: vsebina diplomskega dela je sestavljena iz dveh delov. V prvem delu smo opisali anatomijo možganov, možganske tumorje in vrste možganskih tumorjev. V nadaljevanju smo izpostavili epidemiologijo, klasifikacijo tumorjev, klinično sliko, diagnostiko in potek zdravljenja. V drugem delu diplomskega dela smo predstavili zdravstveno nego pacienta z možganskim tumorjem. Izpostavili smo definicijo zdravstvene nege in vlogo medicinske sestre v zdravstveni dejavnosti. V nadaljevanju smo razložili kako poteka sprejem pacienta na oddelek, pripravo pacienta na operacijo, zdravstveno nego pacienta po operaciji in vlogo medicinske sestre pri tem ter odpust pacienta iz bolnišnice. Metodologija raziskovanja: v diplomskem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela s študijem domače in tuje literature. Kriteriji, ki smo jih upoštevali pri izboru literature so bili vključenost vzrokov za postavitev diagnoze možganski tumor, zdravljenje možganskega tumorja in vloga medicinske sestre pri obravnavi pacienta na oddelku intenzivne terapije in na oddelku. Rezultati: s študijem literature smo ugotovili, da se pri moških dvakrat pogosteje kot pri ženskah pojavljajo maligni možganski tumorji. Dokazali smo tudi, da lahko medicinska sestra zaplete po operaciji prepreči tako, da pacienta pred operacijo pouči o njegovi bolezni in poteku zdravljenja ter s konstantnim ocenjevanjem pacientovega nevrološkega stanja, dihanja, cirkulacije, tekočinskega in elektrolitskega ravnovesja, rane in likvorske drenaže po operaciji. Sklep: kljub postavljeni diagnozi možganski tumor, ki za marsikoga pomeni smrt, je pomembno ohraniti pozitivno razmišljanje in veliko volje do življenja. Zavedati se moramo, da le tak način razmišljanja odločilno pripomore k ozdravitvi.
Ključne besede: možganski tumor, zdravstvena nega, medicinska sestra, diagnoza, zdravljenje, operacija, rehabilitacija.
Objavljeno v DKUM: 07.06.2017; Ogledov: 3496; Prenosov: 381
.pdf Celotno besedilo (931,86 KB)

9.
10.
Odškodninska odgovornost za napačno diagnozo
Maša Žehelj, 2014, diplomsko delo

Opis: Odškodninska odgovornost za napačno diagnozo je odgovornost zdravnika oziroma zdravstvene ustanove za strokovno napako. Glavni problem je, kako dokazati, da je prišlo do postavitve napačne diagnoze, ki je temeljna predpostavka za nastanek odškodninske odgovornosti. se ukvarja z vprašanji, kdo vse odgovarja za strokovno napako. Potrebno je bilo ugotoviti, na podlagi katerega načela se odgovarja. S pomočjo sodne prakse in literature je ugotovljeno, da je odgovornost subjektivna po načelu obrnjenega dokaznega bremena. Ukvarjali smo se tudi z vprašanjem, kdaj odgovarja zdravnik na temelju pogodbe in kdaj nepogodbeno.
Ključne besede: Odškodninska odgovornost, napačna diagnoza, strokovna napaka, odgovornost zdravnika
Objavljeno v DKUM: 24.11.2014; Ogledov: 2583; Prenosov: 581
.pdf Celotno besedilo (641,77 KB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici