1. Sprememba v pojavnosti in karakteristikah okužbe s Helicobacter pylori pri otrocih in mladostnikih v severovzhodni SlovenijiSara Klemenčič, Saša Klezin, 2024, končno poročilo o rezultatih raziskav Opis: Čeprav okužba s Helicobacter pylori (H. pylori) ostaja ena najpogostejših kroničnih bakterijskih okužb na svetu, njena prevalenca upada, še posebej v Zahodnem svetu. Odpornost proti antibiotikom je eden izmed glavnih razlogov za neuspešnost zdravljenja. V svetovnem merilu se je izkazalo, da je stopnja eradikacije okužbe s H. pylori nizka, prevalenca odpornosti na antibiotike pa narašča. Ker za severovzhodni del Slovenije še ni zbranih podatkov o dinamiki okužbe s H. pylori, smo se odločili retrospektivno raziskati značilnosti omenjene okužbe pri otrocih in mladostnikih v tem delu Slovenije med letoma 2012 in 2021.
Ključne besede: Helicobacter pylori, otroci, diagnostične metode, eradikacija, značilnosti okužbe, odpornost na antibiotike
Objavljeno v DKUM: 20.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 12
 Celotno besedilo (1,36 MB) |
2. Patentiranje v kozmetični industriji, omejitve in moralni vidikiSimona Čretnik, 2016, magistrsko delo Opis: Patent predstavlja spodbudo, nagrado za izum in je pomemben dejavnik pri razvoju, prenosu tehnologij. Zaradi vse večjega trenda rasti produktov in postopkov v kozmetični industriji so se kozmetične korporacije in izvajalci kozmetičnih postopkov odločili, da svoje sestavine, postopke in produkte zavarujejo s patenti. V magistrski nalogi je na podlagi zakonodaje analizirano patentno varstvo v kozmetični industriji, ki je ena od panog biotehnologije. Na ravni Evropske unije je bila sprejeta Direktiva 98/44/ES katere funkcija je razjasnitev patentibilnosti na področju biotehnoloških izumov, njene določbe so bile prenesene tudi v pravila Evropske patentne konvencije (EPK). Naloga analizira določbe, ki vplivajo na razvoj patentnega prava, ter odločbe Evropskega patentnega urada (EPU) kot organa odločanja in razlaganja precedensov na področju patentiranja. Osrednje vprašanje naloge so izjeme glede možnosti patentiranja v skladu s 53. členom Evropske patentne konvencije tako na področju rastlinskih sort kot na področju kirurških in terapevtskih metod zdravljenja ter diagnostičnih postopkov uporabljenih na človeškem telesu.
Na področju patentiranja rastlinskih vrst in sort v pravilih patentnega prava na evropski ravni določba točke b) 53. člena (EPK) prepoveduje patentno varstvo rastlinskih sort ali postopkov vzgoje rastlin, ki so v svojem bistvu biološki. Kljub temu pa velik del patentne aktivnosti v kozmetični industriji vključuje sestavine in izvlečke naravnega izvora, saj sodna praksa EPU širi meje patentnega varstva na področju patentiranja snovi in sestavin v kozmetični industriji. Kirurške in terapevtske metode zdravljena in diagnostične metode uporabljene na človeškem telesu, so kljub izpolnjevanju pogojev patentibilnosti, po točki c) 53. člena EPK izvzete iz patentne zaščite. V nalogi ugotavljam, da so določeni primeri kljub tej določbi patentibilni. Tako je mogoče patentirati že znane snovi v terapevtske, kirurške ali diagnostične namene, z vidika večkratne uporabe. Prav tako so patentibilni postopki in metode, ki imajo funkcijo polepšanja človeškega telesa, npr. barvanje las, ravnanje oziroma kodranje las, zategovanje kože, depilacije, vbrizgavanje botoksa za pomladitev ipd. Naloga poda primerjavo patentiranja v EU ter v ZDA, kjer je pravica do patenta dana že z Ustavo. ZDA dopušča patentiranje skoraj vseh biotehnoloških izumov ob izpolnjenem pogoju, da je izum nov, inventiven ter koristen. S tega vidika je togost Evropskega patentnega sistema večja od patentnega sistema v ZDA. Kljub manjšim zakonskim omejitvam na področju patentnega varstva pa je patentni sistem ZDA tog, kar zadeva spremembe zakonodaje.
Ključne besede: biotehnologija, Evropska patentna konvencija, rastlinska sorta, kirurške, terapevtske in diagnostične metode, moralni vidik, ZDA, kozmetika.
Objavljeno v DKUM: 21.10.2016; Ogledov: 1878; Prenosov: 192
Celotno besedilo (1,52 MB) |
3. Nadgradnja sistema tehnične diagnostike v podjetju Cinkarna Celje, d.d.Ivan Koželnik, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: Proizvodno podjetje je v veliki meri odvisno od neprekinjenega in pravilnega delovanja strojev in naprav v proizvodnji, zato mora vzdrževanju, kot delovnemu procesu, nameniti posebno pozornost in ga ne sme obravnavati samo s stroškovnega vidika. V podjetju Cinkarna Celje, d.d., se tega zavedajo vsi, vodstvo in zaposleni, saj je vzdrževanje kot funkcija enakopravno vključeno v organizacijsko shemo in v letni finančni načrt podjetja, deluje pa kot samostojna poslovna enota. V podjetju sledimo tehnološkim novostim na področju strojev in naprav za proizvodnjo. Temu prilagajamo tudi načine in sisteme vzdrževanja, tako da nadgrajujemo stare diagnostične metode in, glede na novosti, uvajamo nove, ki se pojavijo.
V diplomskem delu je predstavljenih vseh sedem glavnih metod, na podlagi katerih v podjetju izvajamo preventivno vzdrževanje: termografija, lasersko uravnavanje, uravnoteženje rotorjev na mestu, odkrivanje puščanj na sistemu komprimiranega zraka, obvladovanje kondenčnih lončkov, meritve vibracij in kontrola maziv. Opisana je uvedba tehnologije za diagnostiko vibracijskega stanja. Predstavljeni so vsi dejavniki, ki vplivajo na izbiro nakupa in uvedbo nove tehnologije s področja preventivnega vzdrževanja, in postopki, ki jih je potrebno izvesti za uspešno izvedbo projekta ter dosego cilja izboljšanja diagnostike napak na napravah.
Ključne besede: vzdrževanje, preventivno vzdrževanje, diagnostične metode, vibracije
Objavljeno v DKUM: 04.10.2016; Ogledov: 1269; Prenosov: 149
Celotno besedilo (6,71 MB) |
4. ZDRAVSTVENA OBRAVNAVA PACIENTA S PALATALNIM MIOKLONUSOMKatja Budja, 2015, diplomsko delo Opis: Temeljno izhodišče: Palatalni mioklonus je bolezen, pri kateri gre za ritmično krčenje mehkega neba, zaradi česar pacienti pogosto slišijo klikanje v ušesih. Vzrok je lahko organski ali nepojasnjena funkcionalna motnja, pogosto pa je psihogenega izvora. V tem primeru govorimo o psihogenem palatalnem tremorju. Namen diplomskega dela je predstaviti palatalni mioklonus in na praktičnem primeru pacienta s palatalnim mioklonusom ugotoviti, pri katerih štirinajstih osnovnih življenjskih aktivnostih se pojavljajo težave, pri tem pa izpostaviti glavne negovalne diagnoze.
Raziskovalna metodologija: Diplomsko delo vključuje praktični primer 32-letnega pacienta s psihogenim palatalnim mioklonusom v obdobju od leta 2009 do vključno decembra 2014. Pacient je bil obravnavan s pomočjo delno strukturiranega vprašalnika in zdravstvene dokumentacije.
Rezultati: Na podlagi zbranih podatkov smo ugotovili, da se pri pacientu s psihogenim palatalnim mioklonusom negovalne diagnoze po Marjory Gordon pojavljo pri prvi osnovni življenjski aktivnosti (OŽA) dihanje, pri tretji OŽA izločanje in odvajanje, četrti OŽA gibanje in ustrezna lega, peti OŽA spanje in počitek in deseti OŽA komunikacija, odnosi z ljudmi, izražanje čustev, občutkov, potreb. Ugotovili smo tudi, da psihogeni palatalni mioklonus in njegovo zdravljenje negativno vplivata na socialno življenje in kakovost življenja pacienta.
Diskusija in zaključek: Pri pacientu s psihogenim palatalnim miokonusom se pojavljajo psihične težave, ki se manifestirajo na telesni ravni, le-te pa spremljajo težave na vedenjskem in čustvenem področju, znižujejo zaupanje do sočloveka ter negativno vplivajo na vzpostavljanje in vzdrževanje medsebojnih odnosov. Medicinska sestra je pri obravnavi pacienta v vlogi vira informacij, svetovalke, terapevtke, učiteljice in nadomestne osebe.
Ključne besede: palatalni mioklonus, diagnostične metode, zdravljenje, vpliv na socialno življenje, zdravstvena nega.
Objavljeno v DKUM: 07.12.2015; Ogledov: 2039; Prenosov: 193
Celotno besedilo (817,74 KB) |
5. PATENTNO VARSTVO POSTOPKOV ZDRAVLJENJATina Kernulc, 2013, diplomsko delo Opis: Postopki zdravljenja so predmet posebne obravnave v patentnem pravu. Na podlagi člena 53(c) Evropske patentne konvencije so kirurški postopki, terapevtsko zdravljenje ter diagnostične metode izključeni iz patentnega varstva, torej jih ni mogoče patentirati. Omenjena določba se ne nanaša na izdelke, zlasti snovi ali sestavke, ki se uporabljajo pri kateri izmed metod zdravljenja.
Tekom obravnavanja diplomskega dela ugotavljamo, da je izraz metode zdravljenja ozko interpretiran, zaradi česar nekatere zahteve ne spadajo v izključitev v smislu člena
53(c) Evropske patentne konvencije in jih je mogoče patentirati. Patentno varstvo je mogoče zagotoviti tudi za naprave, v primeru, da med človeškim telesom in metodo zdravljenja ni tesne povezave. V drugem delu se posvetimo tudi obravnavi kozmetičnih metod, kjer se pokažeta kozmetični učinek, ki ga je mogoče patentirati ter terapevtski učinek (nepatentibilen). Na koncu so opredeljene tudi metode kontracepcije, ki jih je sicer mogoče patentirati, ker nosečnost ni opredeljena kot bolezen, vendar so le redko predmet patentnega prava, zaradi posrednega terapevtskega učinka.
Ključne besede: diagnostične metode, kirurški postopki, kozmetične metode, metode kontracepcije, patentno varstvo, terapevtsko zdravljenje, vsaditvene naprave
Objavljeno v DKUM: 13.01.2014; Ogledov: 1633; Prenosov: 193
Celotno besedilo (586,70 KB) |
