1. Relevantnost paritete kupne moči v evropskih gospodarstvih, nečlanicah evroobmočjaLaura Volasko, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu empirično preverjamo veljavnost teorije paritete kupne moči (PKM) v osmih izbranih evropskih državah, ki niso članice evroobmočja, od tega v šestih tranzicijskih reformnih državah (Bolgarija, Češka, Hrvaška, Madžarska, Poljska, Romunija) in dveh razvitih gospodarstvih (Danska, Švedska). Kot bazno valuto smo najprej obravnavali evro, kasneje pa še ameriški dolar. Za preverjanje veljavnosti teorije smo za vsako državo posebej uporabili teste stacionarnosti, to sta ADF in KPSS testa. Lotili smo se tudi preverjanj panelnih podatkov, pri čemer smo uporabili LLC test, Breitungov test, Hadrijev test, IPS test, Fisherjev-ADF in Fisherjev-PP test. Najprej smo veljavnost PKM preverjali za celotno opazovano obdobje, ki v primeru uporabe evra kot bazne valute zajema mesečne podatke od februarja 1993 do junija 2020 in v primeru uporabe ameriškega dolarja podatke od januarja 1993 do decembra 2020, razen v primeru Hrvaške, za katero opazujemo podatke od januarja 1993 do junija 2020. V nadaljevanju smo celotno obdobje razdelili na dve podobdobji, in sicer na obdobje pred veliko recesijo 2008 in na obdobje po njej. Izračune za obdobje do velike recesije smo opravili do konca leta 2007, izračune za obdobje po njej pa od začetka leta 2008. Na koncu smo izvedli še panelne teste in preverjali veljavnost PKM na celotnem vzorcu držav. Generalno gledano v naši empirični raziskavi nismo našli prevladujoče podpore v korist veljavnosti PKM v izbranih evropskih državah. Nekoliko uspešneje se je preverjanje paritetnih razmerij izkazalo pri evrskih deviznih tečajih, čeprav sta ADF in KPSS testa pogosto kazala heterogene izide. Izstopala je Danska, za katero smo lahko veljavnost PKM potrdili za vsa opazovana obdobja. Za primer ameriškega dolarja pa smo opazili, da je predvsem za celotno obdobje opazovanja in za obdobje pred veliko recesijo značilno, da teorija PKM ne velja. Rezultati kažejo boljšo sliko za pokrizno obdobje, in sicer za primer Hrvaške, Madžarske in Poljske.
Ključne besede: pariteta kupne moči, realni devizni tečaj, tranzicijska gospodarstva, testi enotskega korena
Objavljeno v DKUM: 25.10.2022; Ogledov: 721; Prenosov: 129
 Celotno besedilo (1,92 MB) |
2. Ekonometrična analiza izvozne funkcije v Združenem kraljestvuSantina Jurić, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu obravnavamo ekonometrično analizo izvozne funkcije v Združenem kraljestvu. Za smiselno povezovanje dobljenih rezultatov analize pričnemo s pregledom ekonomske teorije in empirične literature s področja izvoza. Izvozno funkcijo definiramo s pomočjo treh pojasnjevalnih spremenljivk, to so bruto domači proizvod trgovinskih partneric, bruto domači proizvod Združenega kraljestva in realni efektivni devizni tečaj, na podlagi kvartalnih podatkov v obdobju med leti 2002 in 2020. Kot zanimivost lahko izpostavimo pomen gospodarskih prelomov, kot je Velika recesija in pojav pandemije Covid-19, na gibanje izvoza in posledično ustreznost specifiranega modela izvozne funkcije. Ugotovljen prelom v letih 2009-2010 od nas zahteva zapis ločenih izvoznih funkcijskih modelov in skrajšanje opazovanega obdobja. V nadaljevanju dela smo izbrani izvozni funkciji podrobneje analizirali s pomočjo programa EViews11Univ, ugotavljali primernost specifikacij in izpolnjenost predpostavk metode najmanjših kvadratov, tako da smo z različnimi testi preverjali prisotnost normalne porazdelitve slučajne spremenljivke, multikolinearnosti, heteroskedastičnosti in avtokorelacije. V sklepu smo pridobljene rezultate argumentirali in pojasnili pomen v model vključenih spremenljivk na gibanje izvoza v Združenem kraljestvu.
Ključne besede: izvozna funkcija, realni efektivni devizni tečaj, Združeno kraljestvo
Objavljeno v DKUM: 04.11.2021; Ogledov: 905; Prenosov: 106
Celotno besedilo (1,38 MB) |
3. Analiza dejavnikov gibanja valutnega para evro/ameriški dolarMarko Bošnjak, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomskem projektu analiziramo dejavnike, ki vplivajo na gibanje valutnega para EUR/USD. Vsaka država ali denarna unija ima svojo valuto. Menjava valute ene za drugo nam omogoča devizni trg, ki pa nam poda vrednost deviznega tečaja. Devizni tečaj je pomemben podatek, saj omogoča primerjavo vrednosti določenega blaga v različnih delih sveta. V teoretičnem delu opredelimo in podrobneje obrazložimo teoretično osnovo deviznega tečaja in določitev njegove vrednosti. Opišemo tudi teorije deviznega tečaja ter dejavnike, ki vplivajo na njegovo spremembo. Definiramo devizni trg in predstavimo njegove udeležence in transakcije, ki se na trgu odvijajo.
Empirični del diplomskega projekta zajema analizo dejavnikov, ki vplivajo na gibanje valutnega para EUR/USD. Namen analize je obrazložitev dejavnikov, ki so vplivali na spremembe vrednosti tega valutnega para. Po izvedeni analizi bomo razumeli kako se vrednost valutnega para EUR/USD giblje v odvisnosti od sprememb makroekonomskih dejavnikov ter tekočega dela plačilne bilance. Zaradi kompleksnosti problema in posledic tveganja s to analizo želimo doseči dober okvir za napovedovanje prihodnjih sprememb.
Ključne besede: valutni par, devizni trg, devizni tečaj, makroekonomski dejavniki, transakcije, plačilna bilanca.
Objavljeno v DKUM: 06.09.2021; Ogledov: 1400; Prenosov: 110
Celotno besedilo (1,96 MB) |
4. UPORABA TEMELJNE ANALIZE NA DEVIZNEM TRGUMitja Perko, 2009, diplomsko delo Opis: Temeljna analiza predstavlja instrumentarij, s katerim poskušamo razložiti številne premike v gibanju deviznega tečaja skozi daljše obdobje. Takšen instrumentarij lahko uporabimo tudi za ugotavljanje gibanja tečaja v prihodnosti — za napovedovanje. V splošnem je temeljna analiza skupek različnih teorij, ki vsaka po svoje opisujejo, kako se devizni tečaj v nekem trenutku izoblikuje.
Za dobro napoved je potrebno uporabiti čim večje število teorij, ki jih vključuje temeljna analiza; le tako se lahko izognemo situaciji, kjer bi ob uporabi samo ene teorije, temeljna analiza podala manj kvalitetne napovedi. Priporočena je tudi uporaba analize pri napovedovanju na dolgi rok, saj zaradi različnih razlogov odnosi med ekonomskimi spremenljivkami in tečajem potrebujejo čas, preden se povezava nedvoumno pokaže.
Kot rezultat naše sprotne analize tečaja evro/dolar tekom diplomskega dela lahko zaključimo, da večina teorij, ki so del temeljne analize, kaže na bodočo depreciacijo evra proti ameriškemu dolarju.
Ključne besede: devizni trg, devizni tečaj, temeljna analiza, fundamentalna analiza, napovedovanje, pariteta kupne moči, mednarodni Fisherjev efekt, določanje deviznega tečaja, monetarni pristop, trgovinski pristop, fiskalna politika, proračun, evro, dolar, jen
Objavljeno v DKUM: 10.03.2021; Ogledov: 953; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Veljavnost paritete kupne moči analiza primera češke republikeKlemen Rakovič, 2020, magistrsko delo Opis: V delu preverjamo veljavnost paritete kupne moči (PPP) na primeru Češke republike. Dokazati poskušamo, da teorija PPP drži ne le za eden bazni devizni tečaj, ampak tudi druge tečaje, ki zajemajo valute največjih trgovinskih partneric analizirane države. V prvih poglavjih dela so podrobno prikazani devizno-tečajni režim Češke republike, njeni makroekonomski kazalniki in gospodarsko sodelovanje z drugimi državami. Na podlagi nominalnih deviznih tečajev in indeksov cen smo izračunali realne devizne tečaje češke krone s sedmimi drugimi valutami. Iz teh tečajev smo opravili izračun nominalnega in realnega efektivnega deviznega tečaja.
Empirično analizo smo začeli s preverjanjem stacionarnosti sedmih realnih deviznih tečajev in realnega efektivnega deviznega tečaja, za kar smo uporabili ADF test. V drugem delu empirične analize smo preverjali prisotnost kointegracije med nominalnimi deviznimi tečaji in cenovnimi indeksi gospodarstev analiziranih valut. Uporabili smo Johansenov test kointegracije, ocenili koeficiente modela VECM in vpeljali omejitve proporcionalnosti ter simetričnosti koeficientov. Končni rezultati nakazujejo na veljavnost relativne PPP za tečaje CZK/EUR, CZK/PLN, CZK/GBP in CZK/USD, tečaje CZK/CNY, CZK/HUF ter CZK/RUB, končni rezultati nakazujejo na neveljavnost PPP, čeprav smo za vseh sedem deviznih tečajev potrdili obstoj vsaj enega kointegracijskega vektorja.
Ključne besede: PPP, Češka republika, stacionarnost, kointegracija, devizni tečaj
Objavljeno v DKUM: 10.12.2020; Ogledov: 1107; Prenosov: 80
Celotno besedilo (2,32 MB) |
6. Deviznotečajni sistem in gibanje deviznega tečaja na Madžarskem in na HrvaškemDavid Bohar, 2020, diplomsko delo Opis: Vse večja vpletonost majhnih odprtih gospodarstev, ki sodelujejo v globalni trgovini, je postalo poznavanje in spremljanje deviznega tečaja držav zelo pomemben dejavnik. Ko spoznamo osnove deviznega tečaja lahko razumemo vzroke za spremembe oziroma nihanja. Vsaka država si je svojo politiko deviznega tečaja oziroma deviznotečajni sistem prilagodila glede na svoje stanje v državi, oziroma, ga je prilagodila tako, da je v največjem interesu domačega gospodarstva.
Analiza deviznotečajnih sistemov in gibanje različnih deviznih tečajev, nam je pokazala jasnejšo sliko o dogajanju na deviznih trgih in o konkurenčnosti posamezne države, ki jo spremljamo spozi realni efektivni devizni tečaj nacionalne valute. Analize so nam pokazale različne dejavnike in njihove prepletenosti pri vplivu na devizni tečaj. Za lažjo predstavo, smo v delu diplomskega projekta uporabili grafe oziroma slikovne prikaze in primerjave gibanje deviznih tečajev posamezne valute, ter komentarje opremili z dejstvi oziroma vzroki za nihanje deviznih tečajev.
Ključne besede: Devizni tečaj, konkurenčnost, deviznotečajni sistem, teorije deviznega tečaja, spremembe deviznega tečaja
Objavljeno v DKUM: 02.12.2020; Ogledov: 1319; Prenosov: 232
Celotno besedilo (774,53 KB) |
7. VELJAVNOST PARITETE KUPNE MOČI V IZBRANIH VZHODNOEVROPSKIH DRŽAVAHTina Maučec, 2016, magistrsko delo Opis: Poglavitni namen magistrskega dela je analiza veljavnosti teorije paritete kupne moči (PKM) v izbranih evropskih tranzicijskih državah. Čeprav teorija PKM velja za preprosto teorijo, je le-ta v realnosti težko uresničljiva, saj obstajajo številne omejitve, ki nasprotujejo njeni veljavnosti. Poleg osnovnih omejitvenih dejavnikov, ki izhajajo iz mednarodne menjave, obstajajo številni drugi, za tranzicije države, specifični dejavniki. Te države se namreč razlikujejo od ostalih držav zahodne Evrope, saj so opravile prehod iz strogo centraliziranih držav v tržno usmerjene, zato so kot take doživele številne gospodarske spremembe. Tako so realni šoki, ki izhajajo iz narave njihove gospodarske preobrazbe, vplivali na gibanje realnega deviznega tečaja in s tem pripomogli k odstopanjem od veljavnosti PKM.
Analizo veljavnosti teorije PKM smo opravili za šest držav članic Evropske unije, ki za zdaj še niso sprejele evra kot svoje valute, in sicer: Bolgarija, Češka, Hrvaška, Madžarska, Poljska in Romunija. Uporabili smo teste stacionarnosti časovne vrste, in sicer ADF in KPSS test. Osnovo analize predstavljajo izračunane serije podatkov o realnih deviznih tečajih. Pri tem smo za bazno valuto uporabili tako ameriški dolar kot evro. Veljavnost PKM smo sprva preverjali za celotno obdobje opazovanja, ki je zajemalo mesečne podatke od leta 1995 do leta 2015 v primeru uporabe ameriškega dolarja in od leta 1996 do leta 2015 v primeru uporabe evra. Celotno obdobje opazovanja smo razčlenili še na dve podobdobji, odvisni od vstopa posamezne države v Evropsko unijo – tako je prvo obdobje zajemalo čas od začetka opazovanja do vstopa države v Unijo in drugo obdobje od vstopa države v Unijo do konca obdobja opazovanja.
Pri upoštevanju celotnega obdobja opazovanja nismo uspeli najti obsežnih dokazov v korist veljavnosti PKM v izbranih državah, zlasti to velja pri uporabi bazne valute ameriški dolar. Rezultati so nekoliko spodbudnejši v podobdobjih, saj nam je uspelo dokazati veljavnost PKM v nekaterih primerih. Ugotovili smo tudi, da ima evro kot referenčna valuta pri PKM pomembnejšo vlogo od ameriškega dolarja, še posebej po vstopu teh držav v Evropsko unijo.
Ključne besede: pariteta kupne moči, tranzicijske države, trendna apreciacija, realni devizni tečaj, stacionarnost, test enotskega korena.
Objavljeno v DKUM: 24.08.2016; Ogledov: 2074; Prenosov: 331
Celotno besedilo (1,73 MB) |
8. VPLIV EKONOMSKIH IN POLITIČNIH DEJAVNIKOV NA GIBANJE TURŠKE LIRETanja Rejic, 2016, diplomsko delo Opis: Turčija je bila v zadnjem desetletju večkrat predstavljena kot zgled uspešnih držav v razvoju. Njeno gospodarstvo je med letoma 2002 in 2006 doseglo velik uspeh s povprečno letno rastjo 7,2 odstotka. Zasluge za uspeh lahko pripišemo uspešno izpeljanim reformam ob pomoči Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki so pomagale prebroditi hudo finančno krizo leta 2001. Z visoko gospodarsko rastjo ter velikostjo je njeno gospodarstvo postalo eno izmed 20 največjih na svetu. Po več kot dveh desetletjih boja z visoko inflacijo, ki je med letoma 1990 in 2001 v povprečju znašala kar 75 odstotkov, je Turčija vstopila v obdobje enomestne inflacije in denominirala svojo valuto.
Žal je v zadnjem času slika precej drugačna. Iz države, ki so jo postavljali za zgled ostalim državam v razvoju, se je spremenila v državo, ki polni naslovnice z zgodbami o ekonomski in politični nestabilnosti ter finančni ranljivosti. Upad tujih investicij za 9,5 milijard USD od leta 2007 ter naraščajoča inflacija, ki se trenutno giblje blizu 10 %, se odražata tudi na njeni valuti, ki je v desetih letih (do leta 2014) v primerjavi z evrom depreciirala za kar 67 %. V letu 2014 je Turčija dosegla le 2,9-odstotno rast, medtem ko se njeni tekmici Indija in Kitajska lahko pohvalita z zavidljivimi 7,5 in 7,4 odstotki. Državi, ki ima najdaljši staž v pristopnih pogajanjih z Evropsko unijo, se kopičijo tudi težave v odnosih s sosedami. Vlada zaenkrat še ni sprejela potrebnih strukturnih reform, s katerimi bi zmanjšala odvisnost od tujih investicij, znižala stopnjo inflacije, pospešila izvoz ter povrnila moč turški liri.
Ključne besede: turška lira, devizni tečaj, ekonomski dejavnik, politični dejavnik
Objavljeno v DKUM: 12.08.2016; Ogledov: 1002; Prenosov: 127
Celotno besedilo (1,20 MB) |
9. Purchasing power parity in the Czech Republic and Slovenia: an empirical testDarja Boršič, Jani Bekő, 2007, izvirni znanstveni članek Opis: In this paper we test the theory of purchasing power parity for the Czech Republic and Slovenia in comparison to Austria, Germany, France and Italy by employing data from January 1992 to December 2001. Results of unit root tests indicate that the eight time series of the real exchange rates of the koruna and the tolar are integrated of order one. Though some cointegration was found among the nominal exchange rates and selected consumer price indices, the presented results do not support the theory of purchasing power parity in any of the two observed economies.
Ključne besede: Slovenija, Češka, primerjave, tranzicija, tečaj, valuta, devizni tečaji
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1286; Prenosov: 59
 Povezava na celotno besedilo |
10. ANALIZA DEVIZNEGA TEČAJA NA ŠVEDSKEM IN V SLOVENIJIJernej Demšar, 2012, diplomsko delo Opis: Švedska je tretja največja zahodnoevropska država, ki je znana po visokih življenjskih standardih in socialni politiki. Ima stabilno in močno gospodarstvo, kljub temu, da je članica Evropske unije, pa se ni pridružila Evropski monetarni uniji in zato kot nacionalni denar še vedno uporablja švedsko krono. Primerjamo jo s Slovenijo, ki je ena manjših evropskih držav, gospodarstvo pa ima skoraj v celoti odvisno od izvoza. Še pred nekaj leti pa se je govorilo, da lahko Slovenija postane nova Švica.
Devizni tečaj je v domačem denarju izražena cena tujega denarja. Če ga primerjamo z nekaterimi drugimi ekonomskimi kazalniki, lahko ugotovimo, ali so medsebojno povezani, devizni tečaj, izražen v primerni obliki, pa v povezavi z rastjo BDP pove marsikaj o konkurenčnosti gospodarstva.
Empirična raziskava je pokazala, da je švedska krona v primerjavi s slovenskim tolarjem ob prehodu tisočletja izraziteje realno depreciirala, kar pomeni, da se je Švedski izrazito povečala konkurenčnost. Slovenija za razliko od Švedske tako velike realne depreciacije ni zabeležila. Na oblikovanje deviznega tečaja je velik vpliv imela švedska kriza v začetku 90. let in globalna finančna kriza leta 2008, ki je spremenila trend gibanja deviznih tečajev.
Ključne besede: Švedska, Slovenija, švedska krona, slovenski tolar, Evropska unija, evro, devizni tečaj, depreciacija, apreciacija, nominalni devizni tečaj, realni devizni tečaj, efektivni devizni tečaj, mednarodna konkurenčnost
Objavljeno v DKUM: 20.12.2012; Ogledov: 1878; Prenosov: 179
Celotno besedilo (1,47 MB) |
