1. |
2. Oblike družbenega nadzorstva in njihov vpliv na deviantno vedenje posameznikaJana Vigali, 2009, diplomsko delo Opis: Družbeno nadzorstvo so vsa sredstva in dejavniki, ki vzdržujejo, urejajo in omejujejo vedenje posameznikov ali podskupin v družbi. Cilj družbenega nadzorstva je proizvesti družbeno funkcionalno bitje, ki spontano počne tisto, kar se od njega pričakuje. Z drugimi besedami, družbena kontrola teži k temu, da posameznik naturalizira, personalizira/psihologizira ali internalizira družbene koristi ali vrednosti. Pojavlja se v več oblikah, formalnem, neformalnem in vmesni obliki, ki jo lahko poimenujemo institucionalizirano neformalno nadzorstvo. Nadzorovanje je nenehno preverjanje oz. ugotavljanje, ali so nekatera dejstva, okoliščine, dogodki, vedenje itd. v skladu z določenimi merili, zahtevami, pričakovanji in še čem vseh tistih, ki določajo, kaj je prav in kaj ne.
Ključne besede: nadzorstvo, družbeno nadzorstvo, formalno nadzorstvo, neformalno nadzorstvo, institucionalizirano neformalno nadzorstvo, deviantnost, deviantno vedenje
Objavljeno v DKUM: 30.08.2023; Ogledov: 439; Prenosov: 32
 Celotno besedilo (365,78 KB) |
3. Serijski morilci v kontekstu družbe, biologije in socioloških teorij : magistrsko deloTadej Bogovič, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo preučevali vpliv serijskih morilcev na družbo. Najprej smo predstavili osnovne pojme, ki so ključni za nadaljnje razumevanje obravnavane tematike, in se seznanili z različnimi vrstami serijskih morilcev. Nato smo se osredotočili na tiste dejavnike, ki pripomorejo k temu, da se posamezniki sploh razvijejo v serijske morilce. Izkazalo se je, da ni zgolj en dejavnik tisti, ki odločilno vpliva na razvoj serijskih morilcev, ampak gre za kombinacijo različnih dejavnikov, ki se lahko medsebojno povezujejo in vsi na neki način pripomorejo k izoblikovanju serijskih morilcev. Predstavili smo okolje, v katerem serijski morilci delujejo, in kakšne so značilnosti tega okolja. Nanizali smo tudi primere serijskih morilcev iz različnih držav in mednje vključili tudi slovenskega serijskega morilca Silva Pluta. Nazadnje smo se še ustavili pri nazornem pregledu raznovrstnih teorij, ki se ukvarjajo s preučevanjem ter raziskovanjem na področju serijskih morilcev in kriminalitete. Opisali smo biološke teorije, sociološke teorije, psihološke teorije in teorijo racionalne izbire in spoznali, da se teorije poslužujejo različnih načinov za preučevanje serijskih morilcev. Najbolj optimalno bi bilo, če bi lahko iz vsake teorije uporabili samo njene učinkovite načine preučevanja. Na podlagi kritik pa bi omenjene teorije še dodatno izboljšali.
Ključne besede: serijski morilec, umor, kriminaliteta, deviantnost
Objavljeno v DKUM: 31.05.2023; Ogledov: 548; Prenosov: 108
Celotno besedilo (1,09 MB) |
4. Povezava med deviantnostjo in nasiljem v medijih : magistrsko deloMartin Urankar, 2020, magistrsko delo Opis: Mediji so s svojimi vsebinami vsakodnevno prisotni v človekovem življenju. Ogromno medijskih vsebin vsebuje takšne in drugačne vrste nasilja. Ali to nasilje lahko vpliva na pojav deviantnosti pri posameznikih? Ali obstaja povezava med deviantnostjo in nasiljem v medijih? Odgovore na takšna in podobna vprašanja se je poskušalo najti v tem zaključnem delu. V uvodu je bralcu predstavljen pogled na nasilje in njegova prisotnost v vsakodnevnem življenju posameznika. Pojasnjeni so nekateri pojmi, predstavljeni so mediji, njihovi učinki in različne teorije deviantnosti. V nadaljevanju se podrobneje posvetimo prisotnosti nasilja v posameznih medijih, kot so televizija in film, videoigre, literatura, glasba in splet. Vsak medij je predstavljen v povezavi z nasilnimi vsebinami. Opisana so tudi nekatera nasilna kazniva dejanja, ki se jih povezuje z vplivom določenega medija. Negativne učinke, ki jih lahko imajo nasilne vsebine, se je pričelo toliko bolj proučevati po množičnem pokolu na šoli Columbine v Združenih državah Amerike. Dvajsetega aprila 1999 sta namreč dva dijaka omenjene šole v zgradbo vstopila oborožena in brez opozorila pričela streljati na sovrstnike. Ubitih je bilo trinajst ljudi. V letih po dogodku so sledile raziskave, ki so povezovale nasilna in kazniva dejanja z igranjem nasilnih videoiger, gledanjem nasilnih video vsebin, poslušanjem nasilne glasbe ipd. Kmalu za tem so se pojavile raziskave, ki so takšnim trditvam nasprotovale in jih zavračale. Med poznavalci tako še vedno ni enotnega mnenja, kakšen učinek imajo na posameznika nasilne medijske vsebine oziroma, če ga te sploh imajo. V zaključno delo je vključena tudi raziskava z anketnim vprašalnikom, s katero se želi predstaviti poglede sodelujočih na nasilje ter njihovo dojemanje povezave videnega nasilja z negativnimi posledicami.
Ključne besede: magistrska dela, deviantnost, nasilje, mediji, povezava, zaznavanje
Objavljeno v DKUM: 14.12.2020; Ogledov: 1088; Prenosov: 119
Celotno besedilo (1,32 MB) |
5. Spremljanje mladostnika med in po prestanem vzgojnem ukrepu oddaje v prevzgojni dom : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostAna Štern, 2020, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava različne teorije deviantnosti (odklonskosti) in kriminalitete ter tudi nujnost in funkcionalnost deviantnosti kot družbeno dejstvo oziroma normalen družbeni pojav. Povzema pravni okvir obravnave mladostnika v času prestajanja vzgojnega ukrepa oddaje v prevzgojni dom in ob njegovem odpustu ter tudi namen vzgojnih ukrepov in kazni za mladoletnike. Opisuje spremljanje mladostnika po prenehanju ukrepa oddaje v prevzgojni dom. Prikazuje postopek dela z mladoletnimi prestopniki tako v teoriji kot tudi v praksi in obravnava primer mladostnice, ki se je soočila z vzgojnim ukrepom.
Teoretični del povzema literaturo, ki proučuje vzroke za deviantnost in kriminaliteto ter tudi slovensko zakonodajo na temo kazenskih sankcij in vzgojnih ukrepov za mladoletnike. Poglobljeno obravnava vzgojni ukrep oddaje v prevzgojni dom.
Analitični del vsebuje intervju z vodjo oddelka za vzgojo, ki opisuje bivanje v Prevzgojnem domu Radeče, pogovor s koordinatorko mladinskih stanovanj v Mariboru ter odgovor strokovne službe Centra za socialno delo Maribor v povezavi s programom spremljanja mladostnikov po odpustu iz prevzgojnega doma. Analitični del prav tako opisuje izkušnjo mladostnice, institucionalizirane pri 17. letih zaradi nedovoljenih odsotnosti od pouka ter posesti marihuane.
Ključne besede: diplomske naloge, mladostnik, vzgojni ukrep, deviantnost, kriminaliteta
Objavljeno v DKUM: 06.07.2020; Ogledov: 1024; Prenosov: 145
Celotno besedilo (617,41 KB) |
6. Izvrševanje alternativnih oblik kazenskih sankcijAnja Jagodič, 2015, diplomsko delo Opis: Storilci kaznivih dejanj so bili skozi zgodovino deležni različnih obravnav. Antično kazensko pravo, kar velja tudi za rimske zakonike, je storilce različnih kazenskih dejanj obravnavalo zelo okrutno. Humanizem v 16. stoletju, ki se je v svojih temeljnih delih obračal k človeku in ga povzdigoval v njegovi biti, je pogled na storilce kaznivih dejanj nekoliko spremenil in s tem tudi oblike njihovega kaznovanja. Danes se v različnih državah sveta poslužujejo različnih kazenskih sankcij, ponekod je v veljavi še vedno smrtna kazen, Evropska unija, in Slovenija kot njena članica, se medtem opira na temeljne človekove pravice. Varovanje in spoštovanje človekovega življenja pri tem ostajata visoko med prioritetami, ki jih morajo spoštovati vse članice, s tem pa nasprotujejo tudi smrtni kazni.
V moderni družbi, del katere smo, pa se deviantnost vendarle veča, kar vodi v večje število obravnav, to pa posledično v večji delež državnega proračuna, ki je temu namenjen. Ne pozabimo na kapacitete kazenskih institucij, ki so skoraj do potankosti napolnjene. Poleg klasičnih prisilnih oblik izvrševanja kazenskih sankcij, so se v zadnjem času pojavile oblike alternativnega izvrševanja kazni. Posledice uvedbe so poleg razbremenitve kapacitet kazenskih institucij tudi pozitivni fiskalni učinki, država pa s tem izkazuje tudi večjo humanost v družbi.
Kljub dokaj podrobni in obširni zakonski ureditvi, ki je doživela kar nekaj sprememb, vseh usmerjenih pretežno v možnosti čim širše uporabe alternativnih sankcij, pa pri izvrševanju in predvsem nadzoru nad izvrševanjem alternativnih kazenskih sankcij prihaja do pomanjkljivosti, posledično sistem ne prinaša učinkov, kot bi jih moral in mogel. Še vedno je veliko nerešenih vprašanj, predvsem praktičnega vidika, kar otežuje izvrševanje teh sankcij, posledično podaljšuje tudi posamezne postopke, kar je pri že tako omejenem številu strokovnih delavcev na tem področju, odločilnega pomena.
Nerazumljivo je, da so kljub vsem zakonskim možnostim s tega področja in vsem težnjam k izboljšanju stanja in optimizaciji na področju kazenskih sankcij, pretežna populacija naših zaporov še vedno osebe, ki prestajajo kratkotrajne zaporne kazni.
Ključne besede: storilci kaznivih dejanj, kaznovanje, kazenski zakonik, deviantnost, humanost, fiskalni učinki, kazenske sankcije, alternativne sankcije, prisilne sankcije, izvrševanje alternativnih kazenskih sankcij, nadzor, kazenske institucije.
Objavljeno v DKUM: 09.12.2015; Ogledov: 1449; Prenosov: 259
Celotno besedilo (2,28 MB) |
7. Droge kot družbeni in kazenskopravni problem (kriminološki vidik)Tadej Majer, 2013, diplomsko delo Opis: Droga je pojem z najrazličnejšimi pomeni. Z njo označujemo pojave, ki spreminjajo našo duševnost, kadar postanemo zaradi njih zasvojeni, kadar na nas vplivajo pozitivno ali negativno, itd. Ko govorimo o drogah, imamo večinoma v mislih mamila, torej psihotropne snovi, ki v naše telo pridejo z njuhanjem, kajenjem, ali neposredno z injekcijo. Poseg po njih ni nikoli zgolj slučajen. V večini primerih imajo za nas nek pomen, pa naj si bo to zgolj radovednost, sprostitev ali zabava.
V svoji diplomi bom predstavil sodobno družbo 21. stoletja, ki neozirajoče dirja po tveganih poteh v neko drugo, moderno. Človek življenja ne jemlje več kot zabave, kot so to znale ceniti civilizacije v preteklosti. Delo je tisto, ki vodi naš zastrašujoč tempo od rojstva do smrti. Od vsakega posameznika se pričakuje, da bo odrastel s svetlobno hitrostjo, pri tem pa premagoval vse ovire, po možnosti brez sleherne pomoči drugih. Bistvo človekovega osebnostnega razvoja je adolescenca, zato prikazujem njene faze razvoja, njihova tveganja, ki jih prenaša in tudi devianten odnos do družbenih pravil. V družbi tveganja marsikdo ravna deviantno, zavestno ali nezavestno. Odklonska dejanja so zgolj nekaj normalnega v naši družbi, devianten odnos posameznikov pa je tesno povezan s kriminalom in drogami. Družbena pravila nam velevajo, da se jim podredimo. A marsikdaj so ta pravila nesmiselna, saj jih postavlja družbena elita tako, kot se jim v tistem trenutku zahoče.
Tako je tudi z drogami in politiko drog. Zato bom v svoji diplomi prikazal različna urejanja, odločanja ter stališča do drog. Vsako izmed njih ima svoje prednosti in slabosti. Modeli rešitev se prikazujejo v teoriji kot idealni, v praksi pa verjetno nobena izmed urejanj razmer ne bi prestala preizkusa. Zato se države poslužujejo večinoma rešitev, ki vsebujejo argumente različnih stališč. Zaenkrat nobeno urejanje in stališče ne prinaša tiste rešitve, ki jo tako intenzivno »iščemo«. Upravičeno se lahko vprašamo, ali sploh želimo najti rešitev, saj se ob močnih preprodajalskih združbah in nemoči držav ali celo korupciji »tam zgoraj« cel čas vrtimo v začaranem krogu.
Kljub temu, da je Evropa po prvem desetletju 21. stoletja postala povezana kot še nikoli prej, pa še vedno ni bila sposobna povezati kaznovalno politiko posameznih držav do te mere, da bi bile kazenske zakonodaje in kazenski postopki vsaj podobni v posameznih državah članicah. Razlike so celo znotraj posameznih držav. Razlike pa so še toliko večje, ko primerjamo različne države med seboj. (De)kriminalizacija posesti, uživanje in prodaja se od države do države razlikujejo. Kar pa je državam skupno pa je to, da se v novejšem času spodbuja alternativna oblika kaznovanja za tiste, ki potrebujejo pomoč za ozdravitev od duševne in telesne odvisnosti.
Družbena pravila so razdelila droge na dovoljene in prepovedane. V večini držav sta kljub prohibicijskim vojnam proti alkoholu in tobaku, obe drogi ostali dovoljeni. Zakonska je le omejitev prodaje nad določeno starostjo (18 ali 21 let). Zanimivo bi bilo videti, kakšen odnos bi imeli do alkohola in tobaka, če bi ju iznašli šele sedaj, v 21. stoletju. Na koncu bom še povedal nekaj o nizozemskem modelu, ki je glede na svojo politiko do drog kot nekakšna oaza drog v našem svetu. V samem zaključku pa se bom osredotočil na svoja mnenja in razmišljanja o družbenem problemu drog in njihovi kaznovalni politiki.
Ključne besede: droge, družba tveganja, politika do drog, deviantnost, adolescenca, odvisnost, zasvojenost, dekriminalizacija, legalizacija.
Objavljeno v DKUM: 28.08.2013; Ogledov: 1937; Prenosov: 340
Celotno besedilo (507,64 KB) |
8. |
9. Družinske razmere kot dejavnik deviantnosti in kriminalitete mladih v RS : diplomsko deloNataša Tehovnik, 2010, diplomsko delo Ključne besede: mladi, mladostniki, družinske razmere, socialni dejavniki, deviantnost, kriminaliteta, statistični podatki, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 16.03.2011; Ogledov: 2715; Prenosov: 392
Celotno besedilo (551,52 KB) |
10. KRIZE OSEBNOSTIH IDENTITET V VRTINCU POSTMODERNE DRUŽBE (KRIMINOLOŠKI VIDIK)Damijan Donko, 2010, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava temo, ki se tiče prav vseh ljudi, ne glede na to, ali se tega sploh zavedamo. Gre za osebnostno identiteto, njeno iskanje, vzpostavljanje in krizo le-te v družbi, kjer živimo. Prav ta pojem sodobne družbe naredi to temo zanimivo in posebno, kot je posebna današnja družba, družba neštetih protislovij in absurdov. Diplomsko delo zajema v bistvu dva sklopa vprašanj, ki se seveda tematsko močno povezujeta in dopolnjujeta.
Začenši s samim pojmom identitete, prvi sklop vprašanj predstavi različne poskuse definiranja pojma identitete, kratek zgodovinski razvoj vprašanja identitete ter razliko identitete od sebstva. Gre torej za vzpostavitev in predstavitev samega pojma identitete. Sledijo pogledi nekaterih temeljnih teorij, ki zadevajo to tematiko, od psiho-dinamičnih, preko psiho-socialnih do čisto socialno-konstruktivističnih.
Kot drug sklop vprašanj pa je predstavljeno ozadje identitete kot svet, v katerem živimo. S pojmom sveta je mišljena sodobna družba, tako imenovana postmoderna družba, njene zakonitosti, značilnosti in vsa njena protislovja. Rdeča nit je seveda posameznik, ki se mora nenehno »najti«, uspeti, zadovoljiti in »se uresničiti« v tej družbi, ki mu (navidezno) ponuja nešteto možnosti za zadovoljitev še tako specifičnih potreb in želja. Gre torej za pojem in problem individualizacije, ki bi naj pomenila pot k sreči, duševnemu miru posameznika, vendar pa je na žalost v večjem delu zgolj nenehno iskanje smisla, reflektiranje v preteklost, mišljenje o prihodnosti in pozabljanje na sedanjost, ki prej rezultira v krizi osebnostne identitete kot pa v sami sreči in notranjem zadovoljstvu. Tako torej drugi sklop diplomskega dela skuša približati »duh današnje družbe«, najprej s primerjanjem predmoderne, moderne in postmoderne dobe, nato pa obravnava tudi nekaj najpomembnejših pojavov, ki so značilni za našo, torej postmoderno (postmodernistično) družbo in kateri imajo najmočnejši vpliv na dojemanje, oblikovanje posameznikove identitete, njeno krizo in skorajšnjo zavestno ali nezavedno izgubo. V prvi vrsti gre za sam proces individualizacije, ki pomeni v bistvu nenehno iskanje lastne identitete v svetu neštetih možnosti, odločitev, tveganj in nevarnosti.
Podrobneje je izpostavljen problem globalizacije skozi pogled globaliziranega kapitala in lokalizacije revščine v odnosu z dojemanjem neponovljivega časa, ki dejansko ustvarja »dva svetova« ljudi, torej tudi dvoje čisto različnih identitet, ki pa se absurdno povezujejo v iskanju in razreševanju problemov v zvezi z identiteto obojih. V tem delu je s kriminološkega vidika opozorjeno tudi na dojemanje revščine kot zločina, kot posledice in vzvoda strukturnega nasilja v družbi.
Tematika samega dela se nadaljuje z obravnavo »zapovedane sreče« v zvezi s potrošništvom, ki vsem ljudem nekako potihoma, nezavedno ukazuje in vsiljuje naše potrebe, zaradi česar nezavedno izbiramo točno določene življenjske vzorce oziroma življenjske stile, ki bi nam naj prinesli zadovoljstvo, žal pa se ne zavedamo, da so naše želje, po zadovoljitvi katerih hrepenimo, v bistvu skonstruirane »zunaj« nas in primarno ne izhajajo iz nas samih, zaradi česar skoraj nikoli ne moremo najti tistega duševnega miru, ki bi nas notranje izpopolnil in nam dal občutek samouresničitve v različnih situacijah. V tem kontekstu je s kriminološkega vidika pozornost namenjena kriminalnemu življenjskemu stilu kot alternativi oziroma odgovoru na posameznikovo nezmožnost samoaktualizacije v tisti meri, ki bi iz posameznika naredila kreativno, zadovoljno bitje, ki ne bi rabil izraziti svojih potlačenih ambicij v destruktivnih, delikventnih in deviantnih ravnanjih, ki predstavljajo nekakšen »kričeč« odgovor na vso breme, ki ga posamezniku nalaga družba s svojimi zakonitostmi, značilnostmi in zahtevami.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: osebnostna identiteta, postmoderna družba, individualizacija, globalizacija, družina, strukturalno (sistemsko) nasilje, heteronomno delo, potrošništvo, revščina, kriminalni življenjski stil, deviantnost, strah.
Objavljeno v DKUM: 01.02.2011; Ogledov: 4310; Prenosov: 770
Celotno besedilo (1,15 MB) |
